Nekdanji egiptovski predsednik Mohamed Morsi umrl na sodišču
Sodišče vojaškega režima ga je obsodilo marsičesa – od vohunjenja do pobojev.
Odpri galerijo
FOTO: Amr Dalsh/Reuters
67-letni nekdanji egiptovski predsednik Mohamed Morsi, pred tem dolgoletni vidni politik Muslimanskih bratov, je v ponedeljek popoldan med zaključnim sojenjem za vpletenost v vohunske operacije na sodišču v Kairu omedlel in kmalu zatem umrl. Najverjetneje zaradi zastoja srca.
Mohamed Morsi je bil izvoljen leta 2012 – kmalu po arabski pomladi, ki je odnesla dotedanjega predsednika Hosnija Mubaraka. Pred tem je na prvih vsaj približno demokratičnih parlamentarnih volitvah v Egiptu vodil Stranko svobode in pravičnosti – politično krilo Muslimanskih bratov, ki je ob manku organiziranosti opozicijskih političnih struktur z lahkoto zmagalo na volitvah.
Morsi na oblasti ni ostal dolgo. Enako velja za Muslimanske brate. Egiptovska vojska, ki je že sredi protestov na kairskem trgu Tahrir, čustvenem središču revolucije, začela pripravljati kontrarevolucijo, je predsednika Morsija odstavila z vojaškim državnim udarom konec junija 2013.
Ponovnemu vojaškemu prevzemu oblasti, ki ga je vodil feldmaršal in sedanji predsednik države Fatah Abdul al Sisi, je sledil srdit obračun z Muslimanskimi brati. Egiptovska vojska in policija je na trgu Raba v Kairu avgusta 2013 ubila več kot tisoč ljudi. Praktično vsi vodilni možje verskega gibanja, ki se v realni politiki – kaj šele v gospodarstvu – nikakor ni znašlo, so se hitro znašli za zapahi. Na čelu z odstavljenim, a demokratično izvoljenim predsednikom Mohamedom Morsijem.
Sodišče vojaškega režima ga je obsodilo marsičesa – od vohunjenja do pobojev. Bil je obsojen na dosmrtno ječo (2016), prisodili pa so mu tudi kasneje »umaknjeno« smrtno kazen. Dejstvo, da je umrl na sodišču, bi bilo težko bolj simbolično.
Preberite tudi: Smrtna kazen za revolucijo
Mohamed Morsi je bil izvoljen leta 2012 – kmalu po arabski pomladi, ki je odnesla dotedanjega predsednika Hosnija Mubaraka. Pred tem je na prvih vsaj približno demokratičnih parlamentarnih volitvah v Egiptu vodil Stranko svobode in pravičnosti – politično krilo Muslimanskih bratov, ki je ob manku organiziranosti opozicijskih političnih struktur z lahkoto zmagalo na volitvah.
Morsi na oblasti ni ostal dolgo. Enako velja za Muslimanske brate. Egiptovska vojska, ki je že sredi protestov na kairskem trgu Tahrir, čustvenem središču revolucije, začela pripravljati kontrarevolucijo, je predsednika Morsija odstavila z vojaškim državnim udarom konec junija 2013.
Ponovnemu vojaškemu prevzemu oblasti, ki ga je vodil feldmaršal in sedanji predsednik države Fatah Abdul al Sisi, je sledil srdit obračun z Muslimanskimi brati. Egiptovska vojska in policija je na trgu Raba v Kairu avgusta 2013 ubila več kot tisoč ljudi. Praktično vsi vodilni možje verskega gibanja, ki se v realni politiki – kaj šele v gospodarstvu – nikakor ni znašlo, so se hitro znašli za zapahi. Na čelu z odstavljenim, a demokratično izvoljenim predsednikom Mohamedom Morsijem.
Sodišče vojaškega režima ga je obsodilo marsičesa – od vohunjenja do pobojev. Bil je obsojen na dosmrtno ječo (2016), prisodili pa so mu tudi kasneje »umaknjeno« smrtno kazen. Dejstvo, da je umrl na sodišču, bi bilo težko bolj simbolično.
