Nekdanji Trumpov sodelavec je ponovno obtožen laganja
Vodja Trumpove kampanje naj bi se na skrivaj pogovarjal z ustanoviteljem žvižgaške strani Wikileaks.
Odpri galerijo
Nekdanji vodja Trumpove predsedniške kampanje Paul Manafort naj bi se sestajal z ustanoviteljem spletne strani Wikileaks, ki naj bi leta 2016 od ruskih obveščevalcev dobila ukradeno e-pošto Trumpove tekmice Hillary Clinton.
New York – Preiskava morebitne povezave med – domnevno – ruskim posegom v ameriške predsedniške volitve in kampanjo Donalda Trumpa je po zatišju med kongresnimi volitvami znova v polnem teku. Preiskovalci so razveljavili dogovor z nekdanjim vodjo Trumpove kampanje Paulom Manafortom, da bo v zameno za priznanje krivde dobil nižjo kazen, saj naj bi še naprej lagal. Včeraj so se pojavile še obtožbe, da naj bi se na skrivaj sestal z Julianom Assangeem.
Po pisanju časnika Guardian naj bi Manafort od leta 2012, ko se je ustanovitelj spletne strani Wikileaks skril na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, trikrat obiskal Assangea. Posebno pozornost zbuja zadnji obisk okoli marca 2016, v času, ko se je s Trumpom dogovoril za vodenje njegove predsedniške kampanje. Wikileaks je poleti tega leta selektivno objavljal na desettisoče e-poštnih sporočil demokratske predsedniške kandidatke Hillary Clinton in demokratske stranke, kar je po mnenju številnih ameriških komentatorjev pripomoglo k njenemu tesnemu porazu proti Trumpu. Posebni preiskovalec Robert Mueller, ki vodi tako imenovano rusko preiskavo, je poleti vložil obtožnico proti ducatu ruskih obveščevalcev, ker naj bi sodelovali pri vdoru v strežnike demokratske stranke.
Manafort velja za ključno povezavo med Rusijo in Trumpom, saj je bil tesno povezan z ruskimi oligarhi, nekaj časa pa je svetoval proruskim ukrajinskim oblastem. Assange in Wikileaks sta odločno zanikala poročanje o srečanju, prav tako ves čas zanikajo, da so sporno e-pošto dobili od ruskih obveščevalcev. Toda v Muellerjevi obtožnici je navedeno, da so jo ti poslali spletni strani sredi julija 2016. Manafort je zanikal, da je povezan z vdorom v strežnike. Devetinšestdesetletni politični lobist je trenutno v zaporu v Virginiji, kjer čaka na izrek dolžine zaporne kazni, potem ko so ga v enem postopku že obsodili zaradi desetih kaznivih dejanj. Po dogovoru z Muellerjevimi tožilci naj bi dobil blažjo kazen v zameno za priznanje krivde na drugem sojenju in za pričanje. Toda v ponedeljek so se odrekli svoji kronski priči, ker naj bi Manafort še naprej lagal.
»Če bi bil Trump, bi bil zelo vznemirjen, ker Muellerjeva ekipa očitno tako dobro pozna dejstva primera, da so lahko rekli, 'lažeš',« je menil pravni komentator CNN Jeffrey Toobin. To je znova oživilo ugibanja, ali bo predsednik pomilostil Manaforta. Temu namreč zdaj grozijo nove obtožnice in dolgoletna zaporna kazen. Ameriški predsednik je zadnje dni na twitterju objavil številna sporočila, ki po besedah Andyja Krolla iz časnika Rolling Stone »zaudarjajo po obupu«. Trump je Muellerja znova napadel, da je »podivjani preiskovalec« na čelu »lažnega lova na čarovnice«, njegovo ekipo pa zmerja s »tolpo jeznih demokratov«.
Po pisanju časnika Guardian naj bi Manafort od leta 2012, ko se je ustanovitelj spletne strani Wikileaks skril na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, trikrat obiskal Assangea. Posebno pozornost zbuja zadnji obisk okoli marca 2016, v času, ko se je s Trumpom dogovoril za vodenje njegove predsedniške kampanje. Wikileaks je poleti tega leta selektivno objavljal na desettisoče e-poštnih sporočil demokratske predsedniške kandidatke Hillary Clinton in demokratske stranke, kar je po mnenju številnih ameriških komentatorjev pripomoglo k njenemu tesnemu porazu proti Trumpu. Posebni preiskovalec Robert Mueller, ki vodi tako imenovano rusko preiskavo, je poleti vložil obtožnico proti ducatu ruskih obveščevalcev, ker naj bi sodelovali pri vdoru v strežnike demokratske stranke.
Robert Mueller (levo) in Donald Trump. FOTO: Brendan Smialowski/Afp
»Če bi bil Trump, bi bil zelo vznemirjen«
Manafort velja za ključno povezavo med Rusijo in Trumpom, saj je bil tesno povezan z ruskimi oligarhi, nekaj časa pa je svetoval proruskim ukrajinskim oblastem. Assange in Wikileaks sta odločno zanikala poročanje o srečanju, prav tako ves čas zanikajo, da so sporno e-pošto dobili od ruskih obveščevalcev. Toda v Muellerjevi obtožnici je navedeno, da so jo ti poslali spletni strani sredi julija 2016. Manafort je zanikal, da je povezan z vdorom v strežnike. Devetinšestdesetletni politični lobist je trenutno v zaporu v Virginiji, kjer čaka na izrek dolžine zaporne kazni, potem ko so ga v enem postopku že obsodili zaradi desetih kaznivih dejanj. Po dogovoru z Muellerjevimi tožilci naj bi dobil blažjo kazen v zameno za priznanje krivde na drugem sojenju in za pričanje. Toda v ponedeljek so se odrekli svoji kronski priči, ker naj bi Manafort še naprej lagal.
»Če bi bil Trump, bi bil zelo vznemirjen, ker Muellerjeva ekipa očitno tako dobro pozna dejstva primera, da so lahko rekli, 'lažeš',« je menil pravni komentator CNN Jeffrey Toobin. To je znova oživilo ugibanja, ali bo predsednik pomilostil Manaforta. Temu namreč zdaj grozijo nove obtožnice in dolgoletna zaporna kazen. Ameriški predsednik je zadnje dni na twitterju objavil številna sporočila, ki po besedah Andyja Krolla iz časnika Rolling Stone »zaudarjajo po obupu«. Trump je Muellerja znova napadel, da je »podivjani preiskovalec« na čelu »lažnega lova na čarovnice«, njegovo ekipo pa zmerja s »tolpo jeznih demokratov«.
