Nemčija krepi vojsko, kancler Merz pritiska na Zelenskega

Nemška vladajoča koalicija je v četrtek dosegla dogovor o novem načrtu za vojaško služenje, s katerim želi okrepiti število vojakov. Ta poteza je del obsežne prenove nemške obrambne drže po spremenjenih varnostnih razmerah v Evropi, poročajo nemški mediji.

Kancler Friedrich Merz, ki je ob nastopu mandata obljubil preoblikovanje nemških oboroženih sil, je isti dan opravil tudi telefonski pogovor z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Merz je v pogovoru naslovil dve za Nemčijo pereči vprašanji: nujen boj proti korupciji v Kijevu in naraščajoče število mladih ukrajinskih moških, ki prihajajo v Nemčijo.

Zlom Ukrajine kot evropska môra

Nov nemški vojaški model

Po mesecih usklajevanj med konservativno CDU/CSU in socialdemokratsko SPD se je Nemčija odločila proti takojšnji ponovni uvedbi splošnega obveznega nabora, poroča britanski Guardian. Namesto tega uvaja prostovoljni model, ki pa vsebuje nekatere obvezne elemente.

Novi načrt, ki naj bi ga parlament po poročanju BBC potrdil do konca leta 2025, predvideva, da bodo morali vsi moški ob dopolnjenem 18. letu starosti izpolniti vprašalnik o svoji pripravljenosti in primernosti za služenje. Od leta 2027 bodo zanje obvezni tudi zdravniški pregledi.

Novi načrt predvideva, da bodo morali vsi moški ob dopolnjenem 18. letu starosti izpolniti vprašalnik. FOTO: Oliver Berg/AFP

Za ženske bo izpolnjevanje vprašalnika prostovoljno, čeprav jih k sodelovanju prav tako spodbujajo, dodaja Guardian.

Nemčija, ki je po koncu hladne vojne močno zmanjšala svojo vojsko in leta 2011 ustavila naborništvo, želi zdaj obrniti ta trend.

Kot navaja Deutsche Welle, je cilj povečati število aktivnih vojakov s sedanjih približno 182.000 na okoli 260.000 in pri tem vzpostaviti še bazo 200.000 rezervistov.

Da bi prostovoljno služenje postalo privlačnejše, vlada po navedbah Guardiana ponuja spodbude, kot sta brezplačen vozniški izpit, ki v Nemčiji stane več tisoč evrov, in povišanje vstopne plače na 2600 evrov na mesec.

Nedavna raziskava inštituta Forsa je pokazala, da 63 odstotkov mladih (18-29 let) nasprotuje obveznemu služenju. FOTO: Leon Kuegeler/Reuters

Če pa prostovoljno prijavljanje ne bo zadostovalo za doseganje ciljev, načrt pušča odprta vrata. Kot piše BBC, bi lahko parlament v tem primeru razmislil o uvedbi obveznega nabora. Deutsche Welle dodaja, da bi v tem »skrajnem primeru« nabornike izbrali naključno.

Mešani odzivi javnosti

Obrambni minister Boris Pistorius je javnost poskušal pomiriti. »Ni razloga za skrb, ni razloga za strah,« je dejal. Poudaril je, da je nauk jasen: »Bolj so naše oborožene sile sposobne odvračanja in obrambe [...], manjša je verjetnost, da bomo sploh postali stranka v konfliktu.«

Vendar načrt v Nemčiji ni naletel na enoten odziv. Kot poroča BBC, del politične levice ostaja globoko proti obveznemu služenju. Tudi med mladimi Nemci vlada precejšnja zadržanost.

Nedavna raziskava inštituta Forsa za revijo Stern je pokazala, da čeprav nekaj več kot polovica vseh vprašanih podpira obvezno služenje, mu v starostni skupini od 18 do 29 let nasprotuje 63 odstotkov vprašanih.

Obrambni minister Boris Pistorius je javnost poskušal pomiriti. FOTO: Lisi Niesner/Reuters

»Nočem iti v vojno, ker nočem umreti ali da bi streljali name. Prav tako nočem streljati na ljudi,« je za BBC povedal Jimi, 17-letni dijak iz Berlina, ki se je udeležil protesta proti naboru.

Po drugi strani se nekateri mladi odzivajo na spremenjene varnostne razmere. Enaindvajsetletni Jason, ki se je letos pridružil vojski, je za BBC dejal: »Želel sem prispevati k obrambi miru, k obrambi demokracije, če se zgodi najhujše.«

Merz Zelenskemu: Ustavite korupcijo

Medtem ko Nemčija krepi lastne obrambne sposobnosti, stopnjuje tudi pritisk na svoje zaveznike. Kancler Merz je v četrtkovem telefonskem pogovoru z ukrajinskim predsednikom Zelenskim izpostavil pričakovanje nemške vlade, da bo Ukrajina »odločno pospešila boj proti korupciji in nadaljevala reforme, zlasti na področju pravne države«, poroča Politico.

Povod za oster poziv je, kot piše Politico, »ogromen korupcijski škandal«, ki ta teden pretresa kijevsko vlado. Gre za obtožbe o približno sto milijonih dolarjev podkupnin v državnem jedrskem energetskem podjetju. Čeprav Zelenski ni neposredno vpleten, je škandal izbruhnil blizu njegovega najožjega kroga in je že privedel do odstopa dveh ministrov, navaja Politico.

Kancler Friedrich Merz je isti dan opravil tudi telefonski pogovor z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. FOTO: Tobias Schwarz/AFP

Nemške vladne uradnike skrbi, da bodo novice o korupciji v Ukrajini zmanjšale javno podporo napadeni državi. Kanclerjev tiskovni predstavnik je sporočil, da se je Zelenski na poziv odzval in »obljubil popolno transparentnost« ter hitre ukrepe za povrnitev zaupanja, še poroča isti vir.

»Mladi moški potrebujejo dom«

Druga ključna tema pogovora je bil naraščajoč pritok ukrajinskih beguncev, zlasti mladih moških, v Nemčijo.

»Ukrajinskega predsednika sem prosil, naj zagotovi, da zlasti mladi moški iz Ukrajine ne prihajajo v Nemčijo v vedno večjem številu, temveč da služijo v svoji državi,« je po telefonskem pogovoru dejal Merz. »Tam jih potrebujejo,« je dodal po poročanju ukrajinskega medija The Kyiv Independent.

Nemčija po podatkih Kyiv Independenta gosti skoraj 1,3 milijona ukrajinskih beguncev, kar je največ med vsemi državami EU. Mediji poročajo, da se je prihod mladih moških povečal po tem, ko je Kijev avgusta omilil pravila o potovanjih za moške, stare med 18 in 22 let. Pred tem je v Ukrajini veljala splošna prepoved potovanj za vojaško sposobne moške.

Merz je v pogovoru naslovil nujen boj proti korupciji v Kijevu. Naslovil je tudi naraščajoče število mladih ukrajinskih moških, ki prihajajo v Nemčijo.  FOTO: AFP

Po spremembi pravil je število moških v tej starostni skupini, ki iščejo zatočišče v Nemčiji, po podatkih nemškega notranjega ministrstva močno naraslo – s približno sto na teden na skoraj tisoč na teden.

Ta odliv predstavlja resno težavo za Kijev, ki se po poročanju Kyiv Independenta sooča z nenehnim pomanjkanjem vojakov na fronti. Hkrati to vprašanje ustvarja notranjepolitični pritisk v Nemčiji.

Isti vir navaja, da približno 490.000 delovno sposobnih Ukrajincev v Nemčiji prejema nadomestilo za brezposelnost, kar je tarča kritik.

Merz je zato po poročanju France 24 že napovedal, da bodo spremenili pravila socialne pomoči, da bi znižali izplačila ukrajinskim beguncem in jim »tako ponudili večje spodbude za iskanje zaposlitve«.