Nemčija ni več najpogostejši cilj prosilcev za azil
Zaradi povečanega števila migrantov iz Kolumbije, Venezuele in Hondurasa je za migrante postala najbolj zanimiva Španija.
Odpri galerijo
Letos je za četrtino manj prosilcev za azil v državah EU, Švici in na Norveškem kot v istem obdobju lani. FOTO: Str/AFP
Evropska agencija za podporo iskalcem azila EASO v svojem zadnjem poročilu ugotavlja, da letos med ciljnimi državami prosilcev za azil na prvem mestu prvič ni Nemčija, ampak je vodstvo prevzela Španija, poroča nemški Die Welt. A to ne pomeni, da Nemčija ni več najbolj priljubljena med azilanti iz standardnih izvornih držav, kot so Sirija, Irak in Afganistan, ampak je Španijo na prvo mesto potisnil val prosilcev za azil iz latinskoameriških držav. Na splošno pa EASA poroča, da je v prvih štirih mesecih letošnjega leta za kar 25 odstotkov manj prošenj za azil kot v istem lanskem obdobju.
Skupno je za azil v kateri od držav Evropske unije, v Švici in na Norveškem v prvih štirih letošnjih mesecih zaprosilo 164.718 ljudi, lani pa 221.207. Med ciljnimi državami je letos s 37.471 prošnjami na prvem mestu Španija, med prosilci za azil v tej državi prevladujejo migranti iz Kolumbije, Venezuele in Hondurasa, torej iz južnoameriških držav, ki so v globoki gospodarski in politični krizi. V vseh teh izvornih državah je uradni jezik španščina, kar pojasni nenaden porast števila prošenj prav za azil v Španiji.
Za azil v Nemčiji je letos v štirih mesecih zaprosilo 33.714 migrantov, od tega 23 odstotkov Sircev, 9,3 odstotka Iračanov in 7,7 odstotka Afganistancev. Na tretjem mestu po številu prošenj je Francija z 28.710 azilanti, sledi ji Grčija z 21.153 prošnjami, Italija z 8025 prošnjami in nato druge, azilantom manj zanimive države.
Sicer pa v EASA padec števila prošenj za azil v letošnjem letu pripisujejo omejitvam in ukrepom zaradi koronakrize. Zaradi zaprtih meja je manj dotoka azilantov, zaradi ukrepov znotraj posameznih držav pa se s tem ukvarja manj uradnikov in zato obdelajo manj zadev, razlagajo v agenciji in obenem svarijo pred morebitnim novim valom migrantov z območja Sirije in Iraka, kjer se v vakuumu, ki je nastal zaradi pandemije, znova krepi Islamska država.
V Španijo hočejo špansko govoreči azilanti
Skupno je za azil v kateri od držav Evropske unije, v Švici in na Norveškem v prvih štirih letošnjih mesecih zaprosilo 164.718 ljudi, lani pa 221.207. Med ciljnimi državami je letos s 37.471 prošnjami na prvem mestu Španija, med prosilci za azil v tej državi prevladujejo migranti iz Kolumbije, Venezuele in Hondurasa, torej iz južnoameriških držav, ki so v globoki gospodarski in politični krizi. V vseh teh izvornih državah je uradni jezik španščina, kar pojasni nenaden porast števila prošenj prav za azil v Španiji.
Število prosilcev za azil se je zmanjšalo predvsem zaradi ukrepov proti širjenju koronavirusa v Evropi. FOTO: Mahmud Turkia/AFP
Za azil v Nemčiji je letos v štirih mesecih zaprosilo 33.714 migrantov, od tega 23 odstotkov Sircev, 9,3 odstotka Iračanov in 7,7 odstotka Afganistancev. Na tretjem mestu po številu prošenj je Francija z 28.710 azilanti, sledi ji Grčija z 21.153 prošnjami, Italija z 8025 prošnjami in nato druge, azilantom manj zanimive države.
Islamska država se znova krepi
Sicer pa v EASA padec števila prošenj za azil v letošnjem letu pripisujejo omejitvam in ukrepom zaradi koronakrize. Zaradi zaprtih meja je manj dotoka azilantov, zaradi ukrepov znotraj posameznih držav pa se s tem ukvarja manj uradnikov in zato obdelajo manj zadev, razlagajo v agenciji in obenem svarijo pred morebitnim novim valom migrantov z območja Sirije in Iraka, kjer se v vakuumu, ki je nastal zaradi pandemije, znova krepi Islamska država.
