Nemčija v prihodnosti 
na nejedrski pogon

Berlin - Projekt ima takšne razsežnosti kakor polet na Luno. Takšno primerjavo je za energetski preobrat, ki naj bi se v prihodnjem desetletju zgodil v Nemčiji, pred kratkim uporabil visoki funkcionar sovladajočih liberalcev (FDP) Christian Lindner. Tudi primerjave z razsežnostmi projekta združevanja Nemčije je v zadnjih dneh slišati v javnosti. Čeprav je bilo sporočilo pričakovano, je bila šele njegova objava po nočnih pogajanjih vladajočih strank znamenje, da gre zares. Sklenili so, da v Nemčiji najpozneje leta 2022 ne bo delovala nobena jedrska elektrarna več.

Tako se je črno-rumena koalicija kanclerke Angele Merkel bolj ali manj vrnila k roku za zaprtje, ki ga je pred desetletjem sprejela rdeče-zelena vlada kanclerja Gerharda Schröderja. To odločitev so lani jeseni preklicali in podaljšali življenjsko dobo nukleark v povprečju za dvanajst let. »Darilo jedrskemu lobiju!« se je slišalo na množičnih demonstracijah in v opozicijskih klopeh. Nato se je marca zgodila Fukušima in v nemški politiki so bila vsa razmerja postavljena na glavo. Merklova je nemudoma odredila trimesečno zaprtje sedmih najstarejših reaktorjev in napovedala energetski preobrat.

Da bi se sedem reaktorjev, ki so izklopljeni že skoraj tri mesece, vrnilo v omrežje, je bilo glede na razpoloženje v državi in razmerje sil v politiki tako ali tako nepredstavljivo. Tudi iz že več let zaprte nuklearke v Krümmlu pri Hamburgu, v kateri so se ponavljale okvare, ne bo prišel noben kilovat električne energije več. Eden od osmih izklopljenih reaktorjev naj bi ostal v stanju pripravljenosti do leta 2013. Pognali ga bodo, če bi nastala ozka grla v preskrbi z energijo (denimo v zimskih dneh brez sonca). Naslednjih šest nukleark bodo zaprli do leta 2021. Preostale tri bi utegnile delovati še leto dlje, če jedrski preobrat ne bo potekal po načrtih.

Trdni roki, milijardne naložbe

Ob zagotavljanju stabilne preskrbe z elektriko so osrednja tema stroški preobrata. Nemčija sicer dobiva le malce več kot 22 odstotkov elektrike iz nukleark. Tako je v drugačnem položaju kakor Francija, ki v jedrskih elektrarnah pridobi več kot tri četrtine elektrike. Kljub temu so pred Nemčijo orjaške naložbe v infrastrukturo, polja vetrnih elektrarn, razvoj sistemov za shranjevanje elektrike iz obnovljivih virov ... Tako naj bi se delež obnovljivih virov v energetski mešanici, ki danes znaša okoli 17 odstotkov, v desetih letih podvojil. Po logiki vlade morajo biti roki za zapiranje trdni, da ne bi odlašali z naložbami v razvoj novih virov.

Preobrat bo stal več deset milijard evrov. Po izračunih nemške agencije za energijo bi se stroški za gospodinjstva utegnili povečati za petino. Cilj samega preobrata je zagotoviti do okolja prijazno, zanesljivo in cenovno ustrezno preskrbo. Drugače kakor v številnih drugih državah, kjer nuklearke še vidijo kot tehnologijo prihodnosti, je v Nemčiji doseženo razmeroma široko družbeno in politično soglasje o koncu jedrske dobe. Takšna prizadevanja imajo trdno oporo v javnem mnenju, ki že ves čas po Černobilu (kaj šele po Fukušimi) nukleark ne obravnava kot ključni steber preskrbe z elektriko.

Ne breme, ampak priložnost

Po besedah Merklove je za uresničitev načrtovanega preobrata neizogibna povsem nova arhitektura preskrbe. To da izhaja iz poročila etične komisije, v katerem so strokovnjaki z različnih področij pripravili predloge za energetski preobrat. »To ni breme, ampak predvsem priložnost,« je o jedrskem izstopu povedal vodja komisije in nekdanji zvezni minister za okolje Klaus Töpfer. V komisiji je prevladalo prepričanje, da je preobrat kljub tveganju dolgoročno koristen in da bo Nemčija v prednosti pred drugimi državam. Tudi vlada je prepričana, da ima Nemčija vlogo »pionirja v energetski preskrbi prihodnosti«.

Prvi odzivi predstavnikov nemškega gospodarstva niso ravno pozitivni. Že v zadnjih dneh so prihajala svarila pred milijardnimi stroški, če bi pozimi prišlo do izpada preskrbe z elektriko v večjem obsegu (tako imenovani blackout). V združenju nemške industrije so izrazili zaskrbljenost zaradi nepreklicne odločitve o jedrskem izstopu. To da je za industrijsko deželo, kakršna je Nemčija, preveč avanturistično. Tudi večji izpusti ogljikovega dioksida (več bo termoelektrarn, za izpuste pa bodo potrebovali certifikate) da bi lahko povzročili strmo rast cen elektrike in škodo gospodarstvu. Po napovedih vlade bodo izpuste ne glede na jedrski izstop pospešeno zmanjševali z večjo učinkovitostjo rabe energije, denimo z boljšo izolacijo zgradb.

Zelena konservativka

Jedrski preobrat ima v Nemčiji še posebno opazne notranjepolitične razsežnosti. Politično oslabljena kanclerka Angela Merkel poskuša z njim odpraviti negativne posledice lanske odločitve, naklonjene energetskim velikanom, ki so se povsem razkrile s katastrofo v Fukušimi. To je bila prelomnica. Najprej si je pred ključnimi deželnimi volitvami v Baden-Württembergu (neuspešno) poskušala rešiti kožo z odločitvijo o zaprtju sedmih nukleark. S trdnim rokom za zaprtje vseh nukleark hoče odvzeti ključno orožje Zelenim, ki so v zadnjih mesecih vrtoglavo vzpenjajo.

Po eni od teorij, ki krožijo v medijsko-političnih krogih, je s preobratom ustvarila razmere, v katerih bi njeni konservativci lahko po prihodnjih parlamentarnih volitvah sestavili koalicijo z Zelenimi. Brez jedrskega soglasja bi bil tak korak nemogoč. Glede na nemoč FDP je takšna naveza pravzaprav edini scenarij, po katerem bi Merklova po koncu mandata sedanje vlade lahko ostala na oblasti. To je seveda tvegano. »Bolj zeleno ko argumentira Merklova, bolj se krepi original - Zeleni,« so kanclerko zbodli v Weltu.