Nemčija: temeljna pokojnina za vse, ki so malo zaslužili
Po ocenah bo do dodatka k pokojnini upravičenih okoli 1,3 milijona ljudi. Do leta 2031 se bo upokojitvena starost zvišala na 67 let.
Odpri galerijo
Do dodatka k pokojnini bo po ocenah nemške vlade upravičenih okoli 1,3 milijona ljudi. FOTO: Reuters
Frankfurt – Nemčija bo prihodnje leto začela izplačevati temeljno pokojnino, ki je namenjena dostojnemu preživljanju starosti. Do nje bodo upravičeni vsi tisti, ki so v pokojninsko blagajno vplačevali 33 oziroma 35 let, a so z delom zaslužili tako malo, da jim pokojnina ne zadošča za pokritje osnovnih življenjskih stroškov. Do dodatka k pokojnini bo po ocenah nemške vlade upravičenih okoli 1,3 milijona ljudi.
Uvedba temeljne pokojnine je bila ena glavnih zahtev socialdemokratske SPD in po dolgoletnem usklajevanju med strankama, kdo naj bi bil do nje upravičen, so zakon nedavno vendarle potrdili. Ena ključnih točk razhajanja med SPD in krščanskodemokratsko CDU je bila, ali bodo do takšne pokojnine upravičeni tudi tisti, ki imajo premoženje. Na primer nepremičnine, delnice in predmete večje vrednosti.
Nazadnje sta se stranki uskladili, da bodo do dodatka k pokojnini avtomatično upravičeni vsi, ki mesečno ne prejemajo več kot 1250 evrov prihodkov. To sicer velja za tiste, ki živijo sami, za tiste, ki živijo s partnerjem, pa se ta meja zviša na 1950 evrov. V to vsoto pa niso vključene zgolj pokojnine, ampak tudi drugi prihodki. Na primer iz oddajanja nepremičnin v najem ali pa dodatki k pokojnini iz zasebnih zavarovalnih shem. Če posameznik ali par prekorači omenjeni meji prihodkov, bodo upravičeni le do dela dodatka. Do dodatka k pokojnini bodo tako upravičeni vsi tisti, ki so v pokojninsko blagajno vplačevali najmanj 33 let, pa naj so bili zaposleni, samostojni podjetniki, ali so skrbeli za otroke ali sorodnike.
Vse to bodo upoštevali pri izračunu dodatka k pokojnini, pri čemer bo dodatek za tiste, ki so prispevke vplačevali med 33 in 35 let, ustrezno nižji. Sistem izračuna višine dodatka je izjemno zapleten in odvisen od številnih dejavnikov, zato bo vsak posameznik, ki je upravičen do dodatka k pokojnini, deležen osebne obravnave. Trenutni izračuni sicer kažejo, da bo najvišji dodatek na zahodu države znašal dobrih 404 evre, na vzhodu države pa dobrih 390 evrov.
Od tega pa mora upokojenec odšteti še prispevke za zdravstveno zavarovanje, ki znašajo okoli 45 evrov. Upravičenci tako na koncu ne bodo prejemali enake višine temeljne pokojnine, ampak se bo ta razlikovala od posameznika do posameznika, odvisno od njegovih življenjskih okoliščin. Državo naj bi ukrep letno stal okoli 1,4 milijarde evrov, do leta 2025 pa že 1,9 milijarde evrov.
Temeljno pokojnino naj bi financirali neposredno iz obstoječih davkov. Če bo predlog sprejet, pa morebiti iz davka na finančne transakcije, ki pa za zdaj podpore v vladi nima. Na ministrstvu za delo sicer ocenjujejo, da bodo do dodatka k pokojnini upravičene predvsem ženske z zahoda, ki po rojstvu otrok niso odšle v službo ali pa so delale le za polovični delovni čas, in tisti delavci, ki so delali v slabo plačanih službah. A po opozorilih kritikov uvedbe temeljne pokojnine ta ne bo v celoti rešila problema revščine med upokojenci.
Temeljna pokojnina namreč ne zajema tistih, ki so bili dlje časa brezposelni. V to skupino, na primer, sodijo delavci z vhoda države, ki so po združitvi obeh Nemčij izgubili delo in so bili dlje časa brezposelni. S tem vprašanjem se bo Nemčija še morala spopasti. Nemčija je sicer pred leti uzakonila postopno zviševanje upokojitvene starosti, da bi zagotovila dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema. Ta se bo do leta 2031 zvišala na 67 let, kar pomeni, da bodo tisti, ki bodo želeli prejemati polno pokojnino, morali delati do 67. leta starosti.
V letošnjem letu ta meja v grobem znaša 65 let in sedem mesecev. Na primer: tisti, ki so bili rojeni do leta 1963, lahko pri dopolnjenih 35 letih delovne dobe gredo v pokoj s polno pokojnino pred dopolnjenimi 67. leti starosti. Za vse tiste, ki so se rodili po letu 1964, pa to pravilo ne velja več in bodo morali doseči 67 let starosti.
Po drugi strani pa se mora vse več upokojencev v Nemčiji ubadati tudi z oddajo dohodninskih napovedi. Delež tistih, ki prejemajo prihodke, ki so obdavčljivi, se močno povečuje. Če je še leta 2005 davke morala plačevati polovica novih upokojencev, se je lani ta delež povzpel na skoraj 80 odstotkov. Upokojenci, ki morajo odvesti davke od pokojnine, trenutno v državni proračun prispevajo okoli 42 milijard evrov.
Uvedba temeljne pokojnine je bila ena glavnih zahtev socialdemokratske SPD in po dolgoletnem usklajevanju med strankama, kdo naj bi bil do nje upravičen, so zakon nedavno vendarle potrdili. Ena ključnih točk razhajanja med SPD in krščanskodemokratsko CDU je bila, ali bodo do takšne pokojnine upravičeni tudi tisti, ki imajo premoženje. Na primer nepremičnine, delnice in predmete večje vrednosti.
Nazadnje sta se stranki uskladili, da bodo do dodatka k pokojnini avtomatično upravičeni vsi, ki mesečno ne prejemajo več kot 1250 evrov prihodkov. To sicer velja za tiste, ki živijo sami, za tiste, ki živijo s partnerjem, pa se ta meja zviša na 1950 evrov. V to vsoto pa niso vključene zgolj pokojnine, ampak tudi drugi prihodki. Na primer iz oddajanja nepremičnin v najem ali pa dodatki k pokojnini iz zasebnih zavarovalnih shem. Če posameznik ali par prekorači omenjeni meji prihodkov, bodo upravičeni le do dela dodatka. Do dodatka k pokojnini bodo tako upravičeni vsi tisti, ki so v pokojninsko blagajno vplačevali najmanj 33 let, pa naj so bili zaposleni, samostojni podjetniki, ali so skrbeli za otroke ali sorodnike.
- Uvedba temeljne pokojnine je bila ena glavnih zahtev socialdemokratske SPD.
- Sistem izračuna višine dodatka je izjemno zapleten in odvisen od številnih dejavnikov.
- Vsak posameznik, ki je upravičen do dodatka k pokojnini, bo deležen osebne obravnave.
- Državo naj bi ukrep letno stal okoli 1,4 milijarde evrov, do leta 2025 pa že 1,9 milijarde evrov.
Na koncu upravičenci ne bodo prejemali enake temeljne pokojnine
Vse to bodo upoštevali pri izračunu dodatka k pokojnini, pri čemer bo dodatek za tiste, ki so prispevke vplačevali med 33 in 35 let, ustrezno nižji. Sistem izračuna višine dodatka je izjemno zapleten in odvisen od številnih dejavnikov, zato bo vsak posameznik, ki je upravičen do dodatka k pokojnini, deležen osebne obravnave. Trenutni izračuni sicer kažejo, da bo najvišji dodatek na zahodu države znašal dobrih 404 evre, na vzhodu države pa dobrih 390 evrov.
Od tega pa mora upokojenec odšteti še prispevke za zdravstveno zavarovanje, ki znašajo okoli 45 evrov. Upravičenci tako na koncu ne bodo prejemali enake višine temeljne pokojnine, ampak se bo ta razlikovala od posameznika do posameznika, odvisno od njegovih življenjskih okoliščin. Državo naj bi ukrep letno stal okoli 1,4 milijarde evrov, do leta 2025 pa že 1,9 milijarde evrov.
404
evrov bo najvišji dodatek na zahodu države
evrov bo najvišji dodatek na zahodu države
Uvedba temeljne pokojnine ne bo v celoti rešila problema revščine
Temeljno pokojnino naj bi financirali neposredno iz obstoječih davkov. Če bo predlog sprejet, pa morebiti iz davka na finančne transakcije, ki pa za zdaj podpore v vladi nima. Na ministrstvu za delo sicer ocenjujejo, da bodo do dodatka k pokojnini upravičene predvsem ženske z zahoda, ki po rojstvu otrok niso odšle v službo ali pa so delale le za polovični delovni čas, in tisti delavci, ki so delali v slabo plačanih službah. A po opozorilih kritikov uvedbe temeljne pokojnine ta ne bo v celoti rešila problema revščine med upokojenci.
390
evrov bo najvišji dodatek na vzhodu države
evrov bo najvišji dodatek na vzhodu države
Temeljna pokojnina namreč ne zajema tistih, ki so bili dlje časa brezposelni. V to skupino, na primer, sodijo delavci z vhoda države, ki so po združitvi obeh Nemčij izgubili delo in so bili dlje časa brezposelni. S tem vprašanjem se bo Nemčija še morala spopasti. Nemčija je sicer pred leti uzakonila postopno zviševanje upokojitvene starosti, da bi zagotovila dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema. Ta se bo do leta 2031 zvišala na 67 let, kar pomeni, da bodo tisti, ki bodo želeli prejemati polno pokojnino, morali delati do 67. leta starosti.
Stranke so se nazadnje uskladile, da bodo do dodatka k pokojnini avtomatično upravičeni vsi, ki mesečno ne prejemajo več kot 1250 evrov prihodkov.
V letošnjem letu ta meja v grobem znaša 65 let in sedem mesecev. Na primer: tisti, ki so bili rojeni do leta 1963, lahko pri dopolnjenih 35 letih delovne dobe gredo v pokoj s polno pokojnino pred dopolnjenimi 67. leti starosti. Za vse tiste, ki so se rodili po letu 1964, pa to pravilo ne velja več in bodo morali doseči 67 let starosti.
Po drugi strani pa se mora vse več upokojencev v Nemčiji ubadati tudi z oddajo dohodninskih napovedi. Delež tistih, ki prejemajo prihodke, ki so obdavčljivi, se močno povečuje. Če je še leta 2005 davke morala plačevati polovica novih upokojencev, se je lani ta delež povzpel na skoraj 80 odstotkov. Upokojenci, ki morajo odvesti davke od pokojnine, trenutno v državni proračun prispevajo okoli 42 milijard evrov.
