Nemčija za multilateralizem pri reševanju vprašanja migracij
Kanclerka Angela Merkel med redkimi državniki v Marakešu – Nemško popuščanje glede pravične razdelitve bremen.
Odpri galerijo
Nemška kanclerka je z udeležbo na konferenci pokazala privrženost globalnemu dogovoru o migracijah. FOTO: FADEL SENNA / AFP
Nemška kanclerka Angela Merkel je privrženost globalnemu sporazumu o varnih, urejenih in zakonitih migracijah izkazala z udeležbo na medvladni konferenci članic OZN v Marakešu, številni drugi državniki so ostali doma. Dogovor je sporen tudi za nekatere evropske države, za uradno Nemčijo, ki se zaradi migrantske krize spopada s politično, pa je dobro znamenje multilateralizma.
Migrantski naval po letu 2015 je nacionalistično Alternativo za Nemčijo dvignil na položaj tretje največje in prve opozicijske stranke v bundestagu, medsebojna obtoževanja v konservativni uniji ter veliko slabih volilnih rezultatov so kanclerko prisilili celo k odstopu s predsedstva svoje CDU. To je visoka cena za zavrnitev potencialno nasilnega obračuna z »neregularnimi« migranti, ki jih je bilo po podatkih zveznega statističnega urada konec lanskega leta v državi 1,7 milijona. V OECD navajajo, da jih ima trinajst odstotkov le osnovno šolo ali pa še to ne. Tako kot številne druge razvite države se tudi Nemčija hitro stara in gospodarstvo potrebuje delovno silo, a kot visoko razvita industrijska država predvsem kvalificirano, nekateri prišleki iz drugih kultur in navad so obtoženi tudi več zločinov in terorističnih dejanj.
A kanclerka vsemu navkljub poudarja krščanski del naziva svoje unije, uradni Berlin pa med rešitvami vidi tudi globalni dogovor o migracijah. Za socialdemokratskega zunanjega ministra Nemčije Heika Maasa je zavračanje pakta voda na mlin tistih, »ki vodijo zlonamerne dezinformacijske kampanje«, saj so po njegovem prepričanju zdaj prvič na voljo mednarodni okviri za aktivno usmerjanje in urejevanje migracij. Večina nemških sredinskih strank je med razpravo v bundestagu poudarjala, da pakt ne prinaša nobenih pravnih obvez.
Nekateri strokovnjaki vseeno opozarjajo na mednarodno »mehko pravo«, ki se lahko uveljavi tudi brez obvezujočih pravil, a je zaščita tistih, ki bežijo pred vojnami in preganjanjem, že zdaj sestavni del nemške ustave in zakonodaje EU. Vnetljivost migrantske problematike pa je dokazal tudi eden od kandidatov za strankarskega naslednika Angele Merkel, ki je predlagal kar razpravo o temeljni pravici do azila. Friedrich Merz sicer ni prevladal, a bo morda tudi nova predsednica CDU Annegret Kramp Karrenbauer ostrejša kot kanclerka. Nova močna političarka nemške vladajoče stranke se tudi sama priznava h krščanstvu, a kot ministrska predsednica Posarja ni oklevala pred rentgenskim preverjanjem domnevno mladoletnih migrantov, pri katerih so obstajali utemeljeni sumi laganja o pravi starosti.
Takšna izmikanja skupaj s številnimi tožbami neupravičenih do azila delujejo v prid politični agendi domačih nacionalistov in jezijo druge evropske države. Po pisanju revije Der Spiegel in časopisa Financial Times naj bi Nemčija tudi zdaj tem prihajala naproti. Skupaj s Francijo naj bi v prihodnosti državam EU, ki se iz upravičenih razlogov branijo deleža beguncev, priznavala možnost »drugih vrst solidarnosti«.
Migrantski naval po letu 2015 je nacionalistično Alternativo za Nemčijo dvignil na položaj tretje največje in prve opozicijske stranke v bundestagu, medsebojna obtoževanja v konservativni uniji ter veliko slabih volilnih rezultatov so kanclerko prisilili celo k odstopu s predsedstva svoje CDU. To je visoka cena za zavrnitev potencialno nasilnega obračuna z »neregularnimi« migranti, ki jih je bilo po podatkih zveznega statističnega urada konec lanskega leta v državi 1,7 milijona. V OECD navajajo, da jih ima trinajst odstotkov le osnovno šolo ali pa še to ne. Tako kot številne druge razvite države se tudi Nemčija hitro stara in gospodarstvo potrebuje delovno silo, a kot visoko razvita industrijska država predvsem kvalificirano, nekateri prišleki iz drugih kultur in navad so obtoženi tudi več zločinov in terorističnih dejanj.
A kanclerka vsemu navkljub poudarja krščanski del naziva svoje unije, uradni Berlin pa med rešitvami vidi tudi globalni dogovor o migracijah. Za socialdemokratskega zunanjega ministra Nemčije Heika Maasa je zavračanje pakta voda na mlin tistih, »ki vodijo zlonamerne dezinformacijske kampanje«, saj so po njegovem prepričanju zdaj prvič na voljo mednarodni okviri za aktivno usmerjanje in urejevanje migracij. Večina nemških sredinskih strank je med razpravo v bundestagu poudarjala, da pakt ne prinaša nobenih pravnih obvez.
Nemška kanclerka med nastopom na medvladni konferenci ZN v Marakešu. FOTO: FETHI BELAID / AFP
Druge vrste solidarnosti
Nekateri strokovnjaki vseeno opozarjajo na mednarodno »mehko pravo«, ki se lahko uveljavi tudi brez obvezujočih pravil, a je zaščita tistih, ki bežijo pred vojnami in preganjanjem, že zdaj sestavni del nemške ustave in zakonodaje EU. Vnetljivost migrantske problematike pa je dokazal tudi eden od kandidatov za strankarskega naslednika Angele Merkel, ki je predlagal kar razpravo o temeljni pravici do azila. Friedrich Merz sicer ni prevladal, a bo morda tudi nova predsednica CDU Annegret Kramp Karrenbauer ostrejša kot kanclerka. Nova močna političarka nemške vladajoče stranke se tudi sama priznava h krščanstvu, a kot ministrska predsednica Posarja ni oklevala pred rentgenskim preverjanjem domnevno mladoletnih migrantov, pri katerih so obstajali utemeljeni sumi laganja o pravi starosti.
Takšna izmikanja skupaj s številnimi tožbami neupravičenih do azila delujejo v prid politični agendi domačih nacionalistov in jezijo druge evropske države. Po pisanju revije Der Spiegel in časopisa Financial Times naj bi Nemčija tudi zdaj tem prihajala naproti. Skupaj s Francijo naj bi v prihodnosti državam EU, ki se iz upravičenih razlogov branijo deleža beguncev, priznavala možnost »drugih vrst solidarnosti«.
