Nemška politika z Lufthanso v boju z nizkocenovniki
Ideje, da bi lete morali obdavčiti, da bi bilo ceneje potovati z vlaki in da bi določili najnižjo ceno letalskih vozovnic
Odpri galerijo
Irski letalski prevoznik Ryanair je poskušal vplivati na odločitev glede podpore Slovenije predlogu o uvedbi obdavčitve emisij ogljikovega dioksida v letalskem prometu. Foto Reuters
Med nemškim letalskim prevoznikom Lufthanso, ki ima v lasti tudi nizkocenovnika Eurowings, ter največjim evropskim nizkocenovnim letalskim prevoznikom Ryanairom že nekaj let poteka cenovna bitka. Pa ne samo cenovna, tudi besedna. Ob vse večji zaskrbljenosti zaradi podnebnih sprememb se je v boj zdaj vključila še nemška politika.
Barbara Zimic, dopisnica
Šef Lufthanse Carsten Spohr je znan po svojih ostrih in konkretnih izjavah zoper poslovne modele nizkocenovnikov. Očita jim, da so poslovno, ekološko in politično neodgovorni, ko letalske vozovnice ponujajo tudi za manj kot deset evrov. Kritika nedvoumno leti na irskega letalskega prevoznika Ryanair, ki je znan po tem, da prodaja letalske vozovnice, cenejše od deset evrov.
Že pred meseci je nemška okoljska ministrica Svenja Schulze dejala, da bi morali lete dodatno toliko obdavčiti, da bi bilo ceneje potovati z vlaki. Na okoljskem ministrstvu razmišljajo v smeri, ki so jo ubrali v Franciji. Tam bodo leta 2020 davek na letalske vozovnice zvišali za 1,50 do 18 evrov. Nazadnje pa je za razburjenje v letalski panogi poskrbel nekdanji prometni minister Aleksander Dobrindt iz bavarske CSU. Očitno se je postavil na stran šefa Lufthanse in ga podprl v prizadevanju za zvišanje cen letalskih vozovnic.
Dobrindt bi »težavo« prepoceni letalskih kart na evropskih letih rešil tako, da bi določil njihovo najnižjo ceno oziroma vozovnice temu primerno dodatno obdavčil. Primerna meja je po njegovem pri 50 evrih. Dobrindt je idejo o davku pospremil z oceno, da tako nizke cene niso niti poslovno upravičene, še manj okoljsko prijazne in da so dolžni zagotoviti nedampinške cene. Ker je meja postavljena tik pod najnižjo ceno vozovnice, ki jo potnikom ponuja Lufthansa, se ni mogoče znebiti vtisa, da je ukrep namenjen reševanju domačega letalskega prevoznika. Lufthansa se namreč zaradi ostre konkurence nizkocenovnikov bojuje za ohranitev tržnih deležev na domačem trgu. V ta namen je ustanovila tudi lastnega nizkocenovnika Eurowings.
Nemška vlada je zaradi nevarnosti podnebnih sprememb že sprejela številne ukrepe. Med drugim je sklenila zapreti vse termoelektrarne na premog in pospešeno preiti na obnovljive vire energije. V prometni politiki je na mizi množica predlogov, ki vključujejo elektrifikacijo voznega parka in tudi davke na izpuste ogljikovega dioksida. Dvajsetega septembra naj bi posebna klimatska komisija vlade objavila nov sveženj ukrepov, ki se bodo nanašali na promet. Med njimi bi lahko bila tudi dodatna obdavčitev letov in/ali znižanje davkov na vozovnice za vlake.
V Ryanairu na primer menijo, da bi morali takšno dodatno dajatev linearno uvesti za vse lete, ne zgolj za tiste znotraj Evrope. Da se letalski prevoznik zavzema za obdavčitev vseh letov, je razumljivo, saj bi sicer najkrajšo potegnili prav nizkocenovniki, ki ne ponujajo čezoceanskih letov. Lufthansi bi takšna ureditev seveda ustrezala manj kot določitev najnižje možne cene za let. Z določitvijo najnižje cene bi si namreč z vladno pomočjo izborila boljši položaj na trgu. V letalski panogi nad novimi dajatvami razumljivo niso navdušeni pa tudi iz politike prihajajo mešani signali. V CSU so Dobrindtovo idejo označili za soliranje.
Zaradi nevarnosti podnebnih sprememb sicer letalske družbe potnikom že ponujajo možnost, da z doniranjem za različne okoljske organizacije svoj ogljični odtis zaradi uporabe letal izničijo. Pojavlja pa se tudi vse več idej o ukinitvi nekaterih krajših letov v zameno za pogostejša potovanja z vlaki. S to idejo se poigravajo tudi v nemški vladi. Letalske družbe naj bi po tej zamisli črtale notranje nemške lete. V stranki Zeleni bi to dosegli tako, da bi preprosto črtali vse subvencije, ki jih prejemajo letalske družbe in upravljavci letališč. To bi po njihovem mnenju že zadoščalo za to, da bi železnice postale zanimivejše.
Barbara Zimic, dopisnica
Šef Lufthanse Carsten Spohr je znan po svojih ostrih in konkretnih izjavah zoper poslovne modele nizkocenovnikov. Očita jim, da so poslovno, ekološko in politično neodgovorni, ko letalske vozovnice ponujajo tudi za manj kot deset evrov. Kritika nedvoumno leti na irskega letalskega prevoznika Ryanair, ki je znan po tem, da prodaja letalske vozovnice, cenejše od deset evrov.
Že pred meseci je nemška okoljska ministrica Svenja Schulze dejala, da bi morali lete dodatno toliko obdavčiti, da bi bilo ceneje potovati z vlaki. Na okoljskem ministrstvu razmišljajo v smeri, ki so jo ubrali v Franciji. Tam bodo leta 2020 davek na letalske vozovnice zvišali za 1,50 do 18 evrov. Nazadnje pa je za razburjenje v letalski panogi poskrbel nekdanji prometni minister Aleksander Dobrindt iz bavarske CSU. Očitno se je postavil na stran šefa Lufthanse in ga podprl v prizadevanju za zvišanje cen letalskih vozovnic.
Določiti najnižjo ceno
Dobrindt bi »težavo« prepoceni letalskih kart na evropskih letih rešil tako, da bi določil njihovo najnižjo ceno oziroma vozovnice temu primerno dodatno obdavčil. Primerna meja je po njegovem pri 50 evrih. Dobrindt je idejo o davku pospremil z oceno, da tako nizke cene niso niti poslovno upravičene, še manj okoljsko prijazne in da so dolžni zagotoviti nedampinške cene. Ker je meja postavljena tik pod najnižjo ceno vozovnice, ki jo potnikom ponuja Lufthansa, se ni mogoče znebiti vtisa, da je ukrep namenjen reševanju domačega letalskega prevoznika. Lufthansa se namreč zaradi ostre konkurence nizkocenovnikov bojuje za ohranitev tržnih deležev na domačem trgu. V ta namen je ustanovila tudi lastnega nizkocenovnika Eurowings.
Nemška vlada je zaradi nevarnosti podnebnih sprememb že sprejela številne ukrepe. Med drugim je sklenila zapreti vse termoelektrarne na premog in pospešeno preiti na obnovljive vire energije. V prometni politiki je na mizi množica predlogov, ki vključujejo elektrifikacijo voznega parka in tudi davke na izpuste ogljikovega dioksida. Dvajsetega septembra naj bi posebna klimatska komisija vlade objavila nov sveženj ukrepov, ki se bodo nanašali na promet. Med njimi bi lahko bila tudi dodatna obdavčitev letov in/ali znižanje davkov na vozovnice za vlake.
Namesto z letalom z vlakom
V Ryanairu na primer menijo, da bi morali takšno dodatno dajatev linearno uvesti za vse lete, ne zgolj za tiste znotraj Evrope. Da se letalski prevoznik zavzema za obdavčitev vseh letov, je razumljivo, saj bi sicer najkrajšo potegnili prav nizkocenovniki, ki ne ponujajo čezoceanskih letov. Lufthansi bi takšna ureditev seveda ustrezala manj kot določitev najnižje možne cene za let. Z določitvijo najnižje cene bi si namreč z vladno pomočjo izborila boljši položaj na trgu. V letalski panogi nad novimi dajatvami razumljivo niso navdušeni pa tudi iz politike prihajajo mešani signali. V CSU so Dobrindtovo idejo označili za soliranje.
Zaradi nevarnosti podnebnih sprememb sicer letalske družbe potnikom že ponujajo možnost, da z doniranjem za različne okoljske organizacije svoj ogljični odtis zaradi uporabe letal izničijo. Pojavlja pa se tudi vse več idej o ukinitvi nekaterih krajših letov v zameno za pogostejša potovanja z vlaki. S to idejo se poigravajo tudi v nemški vladi. Letalske družbe naj bi po tej zamisli črtale notranje nemške lete. V stranki Zeleni bi to dosegli tako, da bi preprosto črtali vse subvencije, ki jih prejemajo letalske družbe in upravljavci letališč. To bi po njihovem mnenju že zadoščalo za to, da bi železnice postale zanimivejše.
