Nemški finančni minister pričakuje konec »debelih let«

Visoki socialdemokrat črnogledo o letošnji davčni beri. Zavzema se za večjo obdavčitev koncernov, kot sta Amazon ali Facebook.
Objavljeno
06. januar 2019 17.55
Posodobljeno
06. januar 2019 18.15
Nemški finančni minister Olaf Scholz ni optimističen. FOTO: Fabrizio Bensch/Reuters
Berlin – Lepi časi, ko je je nemška država dobivala več davkov od pričakovanih, se bližajo koncu, verjame nemški finančni minister Olaf Scholz. Od letos naprej tega ne pričakuje več, je socialdemokratski politik v intervjuju za časopis Bild am Sonntag naznanil konec »debelih let« v osrednji evropski gospodarski velesili.

Scholz kljub temu zavrača popolno odpravo solidarnostnega davka za vzhodnonemške dežele, kot zahtevajo nekateri konservativni ekonomisti in politiki. Bolje plačani z njim vred bodo v skladu z dogovori v koalicijski pogodbi še naprej podpirali razvoj nekoč komunističnega nemškega vzhoda, devetdeset odstotkov davkoplačevalcev pa bo po teh načrtih po letu 2021 vendarle osvobojeno plačevanje združitvenega davka. Del s tem izgubljenih milijard bi socialdemokrat, ki ne izključuje prizadevanja za kanclerski položaj,  rad nadomestil tudi z večjim obdavčevanjem mednarodnih koncernov kot Amazon, Facebook ali Starbucks, za to se bo zavzemal na srečanjih G 7 in G 20. Če do poletja 2020 ne bo mednarodnega soglasja, pa bo Nemčija skupaj s Francijo pripravila evropsko rešitev, ki jo Scholz pričakuje že za januar 2021.

Vsi ekonomisti ne soglašajo s črnogledimi gospodarskimi napovedmi. Marcel Fratzscher iz berlinske ustanove Deutsche Institut für Wirtschaftsforschung (DIW), ki mu pripisujejo bolj levo ekonomsko usmerjenost, meni, da kljub nepreračunljivemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, brexit-u, težavam italijanskih bank, zaostrenim geopolitičnim konfliktom in nadzor izgubljajoči nemški avtomobilski industriji obstajajo tudi razlogi za optimizem. Gospodarski potencial vidi v množicah mladih brezposelnih ljudi, nova Evropska komisija bo morda bolj odločno zahtevala ukrepanje držav članic. Fratzscher navaja tudi tveganja kot nestabilni finančni trgi, a ob vladnem pogumu za reforme in nekaj sreče vsaj za Nemčijo ne izključuje podobne gospodarske rasti kot letos. Na drugem strani ekonomskega spektra Michael Hüther z gospodarskega inštituta IW omenja samozdravilno moč nemškega gospodarstva, pa čeprav tudi v Kölnu ne podcenjujejo posledic ameriških trgovinskih vojn za izvozna gospodarstva.