Nemški kancler je prejel grožnjo s smrtjo od iranskega časopisa

Teheranski ultrakonservativni časopis Hamšahri je objavil slike 13 tujih politikov, ki so »iskani« zaradi smrti nekdanjega iranskega vrhovnega verskega voditelja ajatole Alija Hameneija, skupaj z izjavo, v kateri trdi, da bodo politiki plačali najvišjo ceno, poroča nemški portal Deutsche Welle. Med naštetimi politiki je tudi nemški kancler Friedrich Merz iz krščanskih demokratov (CDU).

Merz: Nisem prepričan, da imata ZDA in Izrael načrt za končanje vojne

Poleg Merza so bili objavljene tudi slike ameriškega predsednika Donalda Trumpa, izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja, francoskega predsednika Emmanuela Macrona in italijanske premierke Giorgie Meloni. Na slikah vsi nosijo oranžne zaporniške uniforme, kakršne se uporabljajo v ZDA.

Zakaj je Merz na seznamu?

Številne evropske države so od februarja podpirale ameriške in izraelske napade na Iran, med drugim tudi s tem, da so jim dale dovoljenje za prelet njihovega zračnega prostora.

Potem ko so se v začetku marca začeli napadi ZDA in Izraela na Iran, je nemški kancler Friedrich Merz izjavil, da nemška vlada deli olajšanje, ki ga čutijo mnogi Iranci, da se ta režim bliža koncu. Nadaljeval je: »Delimo interes Združenih držav in Izraela, da se končata teror tega režima in njegovo nevarno jedrsko in balistično orožje.« A režim ostaja na oblasti.

Iran po Hameneiju: boj za oblast se je šele začel

Ajatola Ali Hamenei je bil ubit na samem začetku kampanje proti Iranu. Njegov sin in naslednik Modžtaba Hamenei je v pisni izjavi napovedal maščevanje za očetovo smrt.

V spletnem članku v zelo branem iranskem časopisu so prejšnji teden zapisali: »Maščevanje je neizogibno. Zločinci bodo svojo željo po mirni smrti odnesli v grob.« Članek ni bil vključen v nedeljsko tiskano izdajo Hamšahrija in je bil do začetka tega tedna izbrisan s spletne strani.

Svarila pred iranskimi napadi v Evropi

Kljub temu so nemški vladni uradniki in opozicijski zeleni izrazili zaskrbljenost. Marc Henrichmann, predsednik odbora bundestaga, ki nadzira delo nemških obveščevalnih agencij, je dejal: »Predvidevati moramo, da iranske obveščevalne službe načrtujejo napade tudi v Evropi.« Nemške varnostne agencije so še posebej zaskrbljene zaradi t. i. agentov za enkratno uporabo oziroma posameznikov, ki so rekrutirani le za izvedbo enega samega napada.

Nemški obveščevalci stopajo iz sence

Sebastian Fiedler, tiskovni predstavnik za notranjo politiko pri poslanski skupini socialdemokratov (SPD), je izrazil podobne pomisleke. Za časopis Die Welt je dejal, da opaža visoko stopnjo grožnje in da trenutni dogodki to oceno potrjujejo. Pojasnil je, da bodo trenutne razmere verjetno »spodbudile ekstremistične skupine in mobilizirale osamljene akterje«.

Vendar pa so številni politiki dodali tudi, da je kancler že pod izjemno strogim varovanjem in da dodatni varnostni ukrepi trenutno niso nujni.

Nemški kancler Friedrich Merz med pogovorom z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na junijskem srečanju voditeljev G7 o Bližnjem vzhodu v Parizu. FOTO: Christian Hartmann/Reuters

Podpredsednik bundestaga iz vrst zelenih Omid Nouripour se je rodil v Iranu. Kakor je povedal za DW, so »v Nemčiji imeli že veliko izkušenj z državno sponzoriranim terorizmom, ki ga je izvozil Iran. Časopis ne bi mogel spraviti grožnje s smrtjo mimo cenzure, če režim tega ne bi želel. Zato moramo to jemati resno. Ko režim cilja na našega predsednika vlade, je to sovražno vedenje in bi ga bilo treba tako tudi obravnavati.«

Uradni odziv nemške vlade je bil zelo zadržan. Namestnik tiskovnega predstavnika Steffen Meyer je na ponedeljkovi redni tiskovni konferenci dejal le, da so se seznanili z grožnjo s smrtjo, in ni želel dati nadaljnjih komentarjev.

Nemški obveščevalci sledijo 180 ljudem

A nekaj je jasno: varnostni strokovnjaki niso pripravljeni izključiti možnosti iranskih terorističnih dejavnosti v Nemčiji. Oblasti ocenjujejo, da je v Nemčiji približno 180 posameznikov, povezanih z iransko revolucionarno gardo ali z iransko obveščevalno službo.

Boštjan Videmšek: Pet stvari, ki jih morate vedeti o konfliktu v Iranu

Nemška notranja obveščevalna agencija Zvezni urad za varstvo ustave (BfV) je v odgovoru na poizvedbo spletnega portala Euractiv že maja sporočila, da je iranska obveščevalna služba že dolgo pripravljena na dejanja, ki so enakovredna državnemu terorizmu. Po navedbah agencije to »vključuje od groženj določenim posameznikom do zbiranja obveščevalnih podatkov, namenjenih načrtovanju morebitnih napadov«.

Urad za varstvo ustave je nadalje zapisal, da je iranski varnostni aparat zaradi nenehnih napadov v Iranu znatno oslabljen. Vendar obstajajo strahovi, da bi Teheran lahko svoje dejavnosti preusmeril v tujino, ko se bo pritisk na režim zmanjšal – na primer po uradnem koncu vojne.