Nemški minister: Napaka bi bila, če bi v Belo hišo strmeli kot zajec v kačo

Ali bi se Evropa lahko vojaško branila brez Združenih držav Amerike? Generalni sekretar Nata Mark Rutte je bil ta teden v Evropskem parlamentu neposreden: »Če kdo misli, da se lahko Evropska unija ali Evropa kot celota brani brez ZDA - naj kar sanja. Ne moremo.« Ob tem je dodal, da bi morali Evropejci za nadomestitev ameriškega jedrskega odvračanja obrambne izdatke vsaj podvojiti.

Ruttove izjave so v Bruslju naletele na ostre odzive. Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot je opozoril, da morajo Evropejci prevzeti več odgovornosti za lastno varnost, španski zunanji minister José Manuel Albares pa je znova odprl razpravo o evropski vojski. A ideja skupne vojske ostaja nejasna: ali bi šlo za povsem novo silo ali za okrepljeno sodelovanje obstoječih struktur.

Kerry Kennedy: Donald Trump je popolna katastrofa za državo

V ozadju razprav je vse večje nezaupanje v dolgoročno zanesljivost ZDA, zlasti v času ponovnega predsedniškega mandata Donalda Trumpa.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je v tem kontekstu pozval evropske vlade, naj do Washingtona nastopijo bolj samozavestno. »Napaka bi bila, če bi v Belo hišo strmeli kot zajec v kačo,« je dejal za medijsko skupino RND. Po njegovih besedah Trump gradi na negotovosti in strahu, a »tisti, ki jih je strah, sprejemajo napačne odločitve«. Evropa se po njegovem ne sme pustiti ustrahovati, temveč se mora osredotočiti na večjo suverenost in neodvisnost.

Pistorius je poudaril, da ZDA Evropo potrebujejo prav toliko, kot Evropa potrebuje ZDA. Celina ima za Washington ključen geostrateški in geoekonomski pomen. »Predstavljajte si, da bi Evropa postala rusko vplivno območje, če bi Vladimirju Putinu uspelo Američane izriniti ali jih prisiliti k umiku,« je dejal. V takem primeru bi bile ZDA »stisnjene med Rusijo in Kitajsko«, kar ne bi bilo v ameriškem interesu.

Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da Evropa sicer povečuje obrambne izdatke. Nato je napovedal postopno zvišanje na pet odstotkov BDP do leta 2035, EU pa je zagnala do 800 milijard evrov vreden obrambni načrt, a ostaja močno odvisna od ameriških zmogljivosti, kot so satelitska obveščevalna dejavnost, protiraketna obramba in strateški transport.

Vprašanje zato ni, ali lahko Evropa ZDA povsem nadomesti, temveč kako hitro in usklajeno lahko okrepi lastne zmogljivosti. Kot opozarjajo analitiki, je leto 2030 z vidika vojaškega načrtovanja »jutri«.