V Zagrebu danes več kot 700 intervencij gasilcev in drugih komunalnih služb

V orkanskem vetru v Zagrebu pet oseb poškodovanih, v Bosni in Hercegovini strah pred poplavami, v Italiji tudi smrtne žrtve.

Objavljeno
13. maj 2019 10.25
Posodobljeno
13. maj 2019 21.13
Neurje je zrušilo drevo na teraso lokala sredi hrvaške prestolnice. FOTO: Damir Krajac/CROPIX
S. S., V. U.
S. S., V. U.
Orkanski veter je zajel več območij na Hrvaškem. Veliko težav je povzročil v Zagrebu, kjer je bilo doslej pet oseb lažje poškodovanih, je potrdila zagrebška policija, ki je pozvala meščane, naj ne hodijo iz hiš, če to ni nujno. Med intervencijo se je poškodoval tudi gasilec.

Veter je v hrvaški prestolnici podiral drevesa, odkrival strehe in celo fasade objektov, zaradi vetra so zaprti deli hrvaških avtocest proti obali. Ponekod so uničeni tudi semaforji.

image
Podrta drevesa v Zagrebu: pristojni prebivalce pozivajo, naj ne hodijo na prosto, če ni nujno. FOTO: Hrvaško ministrstvo za notranje zadeve


Močan veter podira drevesa tudi pri nas. 

V Zagrebu od nedelje zvečer piha močan veter s hitrostjo tudi več kot sto kilometrov na uro. To je za Zagreb precej nenavadno, so danes poudarili meteorologi. Tudi za danes so napovedali veter in dež, ponekod v gorah celo sneg. Pričakujejo, da se bo neurje v prihodnjih nekaj dneh uneslo.

Zagrebška policija je danes objavila, da je bilo v neurju zaradi predmetov in vej, ki jih je nosil veter, lažje poškodovanih pet oseb. Ena se je poškodovala v nedeljo zvečer na osrednjem Trgu bana Jelačića.



Gasilci in druge komunalne službe so danes posredovali več kot 700-krat zaradi številnih izruvanih in polomljenih dreves in vej, razmetanih smetnjakov in stojnic ter poškodovanih streh, semaforjev in oglaševalskih panojev, so potrdili v mestnem centru za obveščanje.

Zaradi neurja je v Zagrebu razglašena prva stopnja nevarnosti, na terenu je 8000 gasilcev, je potrdil zagrebški župan Milan Bandić v pogovoru za regionalno televizijo N1. Dodal je, da se ne spomni takšnega neurja v hrvaški prestolnici v zadnjih 40 letih, kolikor živi v Zagrebu.

Zaradi padlih dreves o nastajali krajši zastoji v tramvajskem in cestnem prometu, v nekaterih delih mesta je prekinjena dobava električne energije. Novičarski portali so objavili številne fotografije posledic neurja, večinoma polomljenih in izruvanih dreves ter poškodovanih streh.
 

Reka Korana v gornjem toku poplavila istoimensko vas


Neurje je zajelo tudi druge dele Hrvaške. Mediji so v nedeljo zvečer poročali o posledicah na območju Karlovca, ki so podobne tistim v Zagrebu, kot tudi o poplavah v hrvaški Istri. Reka Korana je v gornjem toku poplavila istoimensko vas, gasilci evakuirajo turiste, komunikacijo otežujejo poškodovani mostovi.

Za ves promet je zaprta avtocesta Zagreb–Split med odcepoma Sveti Rok in Posedarje na zadrskem območju, kot tudi del Jadranske magistrale med Karlobagom in Sveto Marijo Magdaleno. Samo za osebna vozila je odprta avtocesta Reka–Zagreb na odseku Čavle–Delnice ter deli Jadranske magistrale med Karlobagom in Senjem ter most na otok Pag in nekatere državne ceste ob Masleniškem mostu.

image
Zaradi vetra je v enem zagrebških parkov pristala streha petnadstropnega objekta. FOTO: Srdjan Vrančić/CROPIX


Težave tudi na avstrijskem Štajerskem in Koroškem


Viharni veter povzroča težave tudi na avstrijskem Štajerskem in Koroškem. Predvsem iz Štajerske poročajo o težavah zaradi izruvanih in polomljenih dreves, ponekod je odkrivalo tudi strehe. Na avstrijskem Štajerskem so zabeležili tudi sunke vetra s hitrostjo okoli 90 kilometrov na uro.

Gasilci so morali na več posredovanj v okolici Gradca. Odstranjevali so predvsem padla drevesa s cest in pomagali pri razkritih strehah. Še posebej hudo je bilo severno od mesta, oviran je bil tudi promet.

Mestna uprava v Gradcu je tudi sporočila, da je veter močno prizadel mestne parke in gozdove. Več dreves je izruvalo in poškodovalo.

Gasilci so morali večkrat posredovati tudi na avstrijskem Koroškem, kjer je močan veter že v nedeljo zvečer rušil drevesa in razkrival strehe. Nekaj cest v okolici kraja Millstatt je bilo nekaj časa tudi zaprtih.

O škodi zaradi vetra poročajo tudi iz avstrijske Gradiščanske. Tudi tam je največ težav povzročalo drevje, ki je padlo na ceste ali pa na električne vode.


V Bosni in Hercegovini strah pred poplavami


Tudi v Bosni in Hercegovini imajo težave z naraslimi vodami. Zadnje dni močno dežuje in v nekaj krajih v okolici Bihaća je poplavilo nekaj hiš in cest. V kraju Bosanska Krupa je civilna zaščita prebivalcem ponudila dodatne vreče s peskom, da bi pred poplavami ubranili najbolj izpostavljene točke.

Številne objekte bi utegnilo ogroziti naraščanje gladine Plive, v mestu Sanski Brod so razglasili stanje naravne nesreče. Vodostaj Sane in njenih pritokov bi lahko po napovedih meteorologov narasel na 570 centimetrov, kar je pol metra višje od katastrofalne poplave, ki je to območje prizadela leta 2014. Na najbolj izpostavljenih območjih gradijo obrambne nasipe, pouka v šolah jutri ne bo.
 




Rdeči alarm v Italiji


V severnoitalijanski regiji Emilia-Romagna so zaradi nevarnosti poplav za danes in jutri razglasili rdeči alarm. Zaradi poplavljenih rek Seccia in Panaro je najtežje v okolici Modene, zaprli so šole in nekatere mostove, prebivalcem so svetovali, naj se zadržujejo v gornjih nadstropjih. Zjutraj so prekinili tudi železniški promet med Bologno in Riminijem.

Hude nevihte so ta konec tedna v Italiji povzročile precejšnjo gmotno škodo. Posamezni predeli Rima so bili danes pod vodo. Po podatkih združenja italijanskih kmetov Coldiretti so vremenske ujme letošnjo pomlad povzročile že za več milijonov evrov škode v kmetijstvu.

Letališke steze na milanskem letališču Malpensa je zadnje dni prekrila toča, zato so morali več poletov preusmeriti na druga letališča.

V bližnji Brescii sta v soboto dva človeka umrla pod podrtimi drevesi. Ker so temperature precej padle, je v Alpah na severu Italije snežilo. Civilna zaščita je danes zaradi nevihtnega vremena za severni del italijanskega škornja razglasila alarm.

Hitre vremenske spremembe in hladni valovi so v Italiji spomladi običajni, intenzivnost tokratnega slabega vremena pa je povezana s podnebnimi spremembami, je za italijanske medije ocenil meteorolog Andrea Giuliacci.