Nevaren demografski inženiring na ozemlju velikega strateškega pomena
Indijska vlada želi z ukinitvijo avtonomije Kašmirja spremeniti njegovo demografsko podobo.
Odpri galerijo
Pripradniki indijskih paramilic nadzirajo ulice v Šrinagarju. Foto Afp
Indija je odpravila posebni status dela Kašmirja, ki je pod njeno upravo, zaradi česar se je kriza v tej regiji nevarno zaostrila. Nekaj ur po tem, ko so uvedli poostrene varnostne ukrepe, za kašmirske voditelje pa odredili hišni pripor, je indijski minister za notranje zadeve Amit Šah obvestil parlament, da je predsednik podpisal dekret, s katerim je ukinjen 370. člen ustave. Dekret je začel veljati takoj.
Ni povsem jasno, zakaj so v Šrinagarju, poletni prestolnici indijske države Džamu in Kašmir (Džamu je prestolnica pozimi), konec prejšnjega tedna uvedli varnostne ukrepe.
Malo pred tem je bilo približno 20.000 indijskih romarjev in turistov ter skoraj 200.000 sezonskih delavcev tako rekoč izgnanih s tega območja. Tudi to ni bilo dovolj pojasnjeno, dejstvo pa je, da je območna vlada v petek prepovedala romanje v jamo Amarnath, enega od najbolj svetih krajev hinduizma, ter vse obiskovalce iz Indije pozvala, naj se takoj vrnejo domov.
V nedeljo so v Šrinagarju uvedli omejitev gibanja, zaprli šole, nekaj območnih funkcionarjev, med njimi tudi nekdanja glavna ministra Mebuba Mufti in Omar Abdulah, ki sta bila vedno proindijsko usmerjena, pa je pristalo v hišnem priporu. Poleg tega je Indija poslala v regijo še 10.000 vojakov, kar je prililo olja na ogenj, ki je znova zagorel februarja, ko se je v konvoj vozil s pripadniki posebnih enot zaletel samomorilski napadalec z bombo ter pri tem usmrtil sebe in 40 pripadnikov policijskih posebnih enot.
Dekret o odpravi posebnega statusa Džamuja in Kašmirja je podpisal predsednik Ram Nath Kovind, vendar je to pravzaprav odločitev premiera Narendre Modija in skrajnega desnega krila njegove stranke Bharatija Džanata (BJP), ki sta s to potezo odpravila prepoved naseljevanja Indijcev iz drugih krajev na območju, ki je večinoma naseljeno z muslimanskim prebivalstvom. Na več kot 222.000 kvadratnih kilometrih živi samo 12,5 milijona ljudi, avtonomija regije Džamu in Kašmir, ki jo ima Indija za eno od svojih držav, pa je bila do zdaj zajamčena z nevmešavanjem New Delhija v tamkajšnjo demografsko strukturo.
Zdaj bi se to utegnilo spremeniti. Generalni sekretar BJP Ram Madhav, ki je odgovoren za kašmirsko vprašanje, je prejšnji mesec sporočil, da bo vladajoča stranka v dolini Kašmirja zgradila naselja za hindujce, to odločitev pa upravičil s potrebo po tem, da bi se tja vrnil vsaj del od 200.000 ali celo 300.000 Indijcev hindujske vere. Ti so pobegnili s tega območja med oboroženimi spopadi, ki so se začeli leta 1989.
Za vsem tem se skriva potreba BJP po popolni prevladi v regiji, ki je sestavljena iz treh provinc: Kašmirja, ki ga naseljujejo muslimani, Džamuja, kjer so večinoma hindujci, in Ladakha, kjer je skorajda toliko budistov, kolikor je muslimanov.
Območni politiki, kot sta Mebuba Mufti in Omar Abdulah, so opozarjali, da bi takšna poteza izzvala veliko napetost, in najverjetneje je bilo prav njihovo nasprotovanje tej politiki New Delhija razlog za to, da so jim omejili svobodo.
Problem s Kašmirjem nima le geopolitične, temveč tudi resno varnostno razsežnost, glede na to, da sta tako Indija kot Pakistan, ki ima celotno regijo za svoje območje, jedrski sili. Pakistanski premier Imran Han je v nedeljo sklical nujno sejo varnostnih teles ter se pri tem skliceval na ponudbo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je pripravljen posredovati pri umirjanju spora o Kašmirju. V New Delhiju so ponudbo zavrnili, takoj ko je bila 22. julija izrečena. Pri tem so očitno imeli v mislih pripravljenost ameriškega vodstva, da sprejme pakistanski načrt pogodbe s talibi v Afganistanu, da bi se lahko ameriške čete postopno umaknile iz te države. Vrnitev talibov na oblast bi Pakistanu prinesla občutno prednost pred Indijo, zato sta Modi in njegova BJP raje pripravljena tvegati mir v Kašmirju.
Med Indijo in Pakistanom trajajo spori o tem območju od leta 1947, ko sta državi postali neodvisni. Islamabad nadzoruje tretjino tega ozemlja, ki ima velik strateški pomen.
Ni povsem jasno, zakaj so v Šrinagarju, poletni prestolnici indijske države Džamu in Kašmir (Džamu je prestolnica pozimi), konec prejšnjega tedna uvedli varnostne ukrepe.
Malo pred tem je bilo približno 20.000 indijskih romarjev in turistov ter skoraj 200.000 sezonskih delavcev tako rekoč izgnanih s tega območja. Tudi to ni bilo dovolj pojasnjeno, dejstvo pa je, da je območna vlada v petek prepovedala romanje v jamo Amarnath, enega od najbolj svetih krajev hinduizma, ter vse obiskovalce iz Indije pozvala, naj se takoj vrnejo domov.
V nedeljo so v Šrinagarju uvedli omejitev gibanja, zaprli šole, nekaj območnih funkcionarjev, med njimi tudi nekdanja glavna ministra Mebuba Mufti in Omar Abdulah, ki sta bila vedno proindijsko usmerjena, pa je pristalo v hišnem priporu. Poleg tega je Indija poslala v regijo še 10.000 vojakov, kar je prililo olja na ogenj, ki je znova zagorel februarja, ko se je v konvoj vozil s pripadniki posebnih enot zaletel samomorilski napadalec z bombo ter pri tem usmrtil sebe in 40 pripadnikov policijskih posebnih enot.
Modijeva odločitev
Dekret o odpravi posebnega statusa Džamuja in Kašmirja je podpisal predsednik Ram Nath Kovind, vendar je to pravzaprav odločitev premiera Narendre Modija in skrajnega desnega krila njegove stranke Bharatija Džanata (BJP), ki sta s to potezo odpravila prepoved naseljevanja Indijcev iz drugih krajev na območju, ki je večinoma naseljeno z muslimanskim prebivalstvom. Na več kot 222.000 kvadratnih kilometrih živi samo 12,5 milijona ljudi, avtonomija regije Džamu in Kašmir, ki jo ima Indija za eno od svojih držav, pa je bila do zdaj zajamčena z nevmešavanjem New Delhija v tamkajšnjo demografsko strukturo.
delo
Zdaj bi se to utegnilo spremeniti. Generalni sekretar BJP Ram Madhav, ki je odgovoren za kašmirsko vprašanje, je prejšnji mesec sporočil, da bo vladajoča stranka v dolini Kašmirja zgradila naselja za hindujce, to odločitev pa upravičil s potrebo po tem, da bi se tja vrnil vsaj del od 200.000 ali celo 300.000 Indijcev hindujske vere. Ti so pobegnili s tega območja med oboroženimi spopadi, ki so se začeli leta 1989.
Za vsem tem se skriva potreba BJP po popolni prevladi v regiji, ki je sestavljena iz treh provinc: Kašmirja, ki ga naseljujejo muslimani, Džamuja, kjer so večinoma hindujci, in Ladakha, kjer je skorajda toliko budistov, kolikor je muslimanov.
Tveganje miru
Območni politiki, kot sta Mebuba Mufti in Omar Abdulah, so opozarjali, da bi takšna poteza izzvala veliko napetost, in najverjetneje je bilo prav njihovo nasprotovanje tej politiki New Delhija razlog za to, da so jim omejili svobodo.
Pripradniki indijskih paramilic nadzirajo ulice v Šrinagarju. Foto Afp
Problem s Kašmirjem nima le geopolitične, temveč tudi resno varnostno razsežnost, glede na to, da sta tako Indija kot Pakistan, ki ima celotno regijo za svoje območje, jedrski sili. Pakistanski premier Imran Han je v nedeljo sklical nujno sejo varnostnih teles ter se pri tem skliceval na ponudbo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je pripravljen posredovati pri umirjanju spora o Kašmirju. V New Delhiju so ponudbo zavrnili, takoj ko je bila 22. julija izrečena. Pri tem so očitno imeli v mislih pripravljenost ameriškega vodstva, da sprejme pakistanski načrt pogodbe s talibi v Afganistanu, da bi se lahko ameriške čete postopno umaknile iz te države. Vrnitev talibov na oblast bi Pakistanu prinesla občutno prednost pred Indijo, zato sta Modi in njegova BJP raje pripravljena tvegati mir v Kašmirju.
Med Indijo in Pakistanom trajajo spori o tem območju od leta 1947, ko sta državi postali neodvisni. Islamabad nadzoruje tretjino tega ozemlja, ki ima velik strateški pomen.
