Hrvaška podtalnica pod udarom strupenih odpadkov, tudi iz Slovenije

Hrvaško pretresa afera glede nezakonitega odlaganja odpadkov na večih območjih, ki je sodeč po poročanju medijev povezano s kriminalno mrežo. Gre za več deset tisoč ton odpadkov iz Italije, Nemčije in tudi Slovenije. Odpadki naj bi bili lažno prijavljeni kot plastika, primerna za recikliranje, med njimi pa so odkrili tudi ostanke medicinskih in drugih nevarnih odpadkov.

Okoljske analize so pokazale, da je na območju Gospića v Liki odloženih kar okoli 37.000 ton odpadkov, pri čemer so nevarne snovi že prodrle v tla in podzemno vodo. Analize so pokazale povišane koncentracije škodljivih in nevarnih snovi. Odpadki so pomešani z zemljino, zato jih ni mogoče preprosto ločiti in odstraniti, poroča Dnevnik.hr. 

Strokovnjaki opozarjajo, da brez sanacijskih ukrepov območje ostaja vir onesnaževanja, ki bi se lahko še naprej širilo in vplivalo na okolje ter zdravje ljudi. Posebej problematično je onesnaževanje podtalnice.

Po besedah Andreja Plenkovića opozicija s širjenjem dezinformacij ustvarja paniko med prebivalci, pri čemer naj bi želela primer politično izkoristiti. FOTO: Annegret Hilse/Reuters

Plenković: Pitna voda je varna

Hrvaški premier Andrej Plenković je danes po sestanku vlade in koalicijskih partnerjev poudaril, da dosedanje meritve ne kažejo, da bi bila pitna voda v Liki ogrožena. Napovedal je, da bo Hrvaški zavod za javno zdravstvo vzorce vode preverjal vsake tri do štiri dni, rezultate pa javno objavljal.

»Voda je dobra in kakovostna ter primerna za uporabo in pitje,« je dejal Plenković in na vprašanje novinarjev odgovoril, da bi jo pil tudi sam.

Ob tem je premier odzive javnosti in opozicije označil za pretirane. Po njegovih besedah opozicija s širjenjem dezinformacij ustvarja paniko med prebivalci, pri čemer naj bi želela primer politično izkoristiti.

Zaradi afere je neodvisna poslanka Marija Selak Raspudić pozvala opozicijske stranke k skupni vložitvi zahteve za nezaupnico premierju Plenkoviću. Predlagala je tudi sklic izredne seje sabora in spremembe zakonodaje, s katerimi bi ekocid opredelili kot najtežje kaznivo dejanje zoper okolje. FOTO: Srdjan Vrancic/Cropix

Plenković je primer razdelil na tri ravni. Prva je kazenskopravna in jo vodi hrvaško državno tožilstvo, druga je povezana s sanacijo odpadkov, tretja pa je politična. O podrobnostih kazenskega postopka premier zaradi njegove narave ni želel govoriti.

32.000 ton odpadkov je pod zemljo

Od skupne količine je po podatkih hrvaške vlade približno 32.000 ton odpadkov zakopanih, okoli 5000 ton pa jih je na površju.

Za površinski del je bil že objavljen javni poziv za sanacijo, vendar se na prvi razpis ni prijavil nihče. Hrvaške oblasti so zato poziv ponovile, rok pa je 25. avgust.

Še zahtevnejša je odstranitev zakopanih odpadkov, saj jih oblasti opredeljujejo kot nevarne. Hrvaška nima ustreznega obrata za njihovo obdelavo, zato iščejo izvajalce v tujini. Sklad za varstvo okolja in energetsko učinkovitost je po Plenkovićevih besedah stopil v stik s približno 70 podjetji po Evropi, ki bi lahko sodelovala pri odstranitvi in ustrezni obdelavi odpadkov.

Vlada želi postopke pospešiti, vendar Plenković ni znal napovedati, koliko časa bo celotna sanacija trajala. Zagotovil je, da bo država od povzročiteljev zahtevala tudi povračilo stroškov sanacije, če bodo v kazenskem postopku spoznani za odgovorne, navaja Jutarnji list.

Odpadke so vozili več let

Posebno vprašanje ostaja, kako je bilo mogoče, da so velike količine odpadkov na območje prihajale več let, ne da bi jih pristojne institucije pravočasno ustavile.

Preiskovalci naj bi preverjali tudi vlogo nekdanjega glavnega državnega inšpektorja in člana vladajoče HDZ Andrije Mikulića, ki ga sumijo prejemanja podkupnine. O vseh očitkih bo odločal pristojni pravosodni postopek. FOTO: Državni Inšpektorat Hrvaške

Plenković je potrdil, da je dovoz trajal od leta 2019. Oblasti so sicer opazile, da odpadki prihajajo na območje, vendar po njegovih besedah niso vedele, da gre za neprijavljeno oziroma nezakonito odložene odpadke. Državni inšpektorat je dovoljenja začel razveljavljati že leta 2023, odlaganje pa je bilo dokončno ustavljeno pred približno letom in pol.

V preiskavi najmanj 17 ljudi

Kazenska preiskava zaradi nezakonitega odlaganja odpadkov še ni končana. Po doslej znanih informacijah naj bi bilo vanjo vpletenih najmanj 17 ljudi. Med glavnimi osumljenci sta zakonca Josip in Monika Šincek.

Preiskovalci naj bi preverjali tudi vlogo nekdanjega glavnega državnega inšpektorja in člana vladajoče HDZ Andrije Mikulića, ki ga sumijo prejemanja podkupnine. O vseh očitkih bo odločal pristojni pravosodni postopek.

Zaradi afere je neodvisna poslanka Marija Selak Raspudić pozvala opozicijske stranke k skupni vložitvi zahteve za nezaupnico premierju Plenkoviću. Predlagala je tudi sklic izredne seje sabora in spremembe zakonodaje, s katerimi bi ekocid opredelili kot najtežje kaznivo dejanje zoper okolje.

Plenković je očitke zavrnil in zatrdil, da je vladajoča koalicija stabilna. Kot tri ključne usmeritve države je izpostavil nadaljevanje kazenskega postopka, pospešitev sanacije ter redno obveščanje javnosti o kakovosti vode.

Za prebivalce Gospića tako ostaja osrednje vprašanje, kdaj bodo desetine tisoč ton odpadkov dejansko odstranjene. Medtem ko vlada poudarja, da trenutne meritve pitne vode ne kažejo nevarnosti, strokovne ugotovitve opozarjajo, da onesnaženo območje brez sanacije ostaja potencialen vir nadaljnjega širjenja škodljivih snovi.