
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil danes na pariškem sodišču spoznan za krivega v odmevni aferi domnevnega nezakonitega financiranja njegove predsedniške kampanje leta 2007 z denarjem libijskega diktatorja Moamerja Gadafija.
Sodišče mu je izreklo petletno zaporno kazen in odredilo, da bo moral za zapahe tudi v primeru pritožbe, kar predstavlja enega najhujših udarcev za njegovo politično zapuščino in konec več kot desetletje trajajoče pravne bitke.
Predsedujoča sodnica Nathalie Gavarino je ob branju sodbe, ki je trajala več ur, odredila, da bo moral 70-letni Sarkozy v zapor tudi v primeru, da se na odločitev pritoži, kar je v francoskem pravosodju neobičajen ukrep, ki kaže na resnost očitanih dejanj, pišejo pri francoskem Le Monde.
Izraz »nedotakljiv« za Sarkozyja je oznaka, ki so jo v preteklih letih pogosto uporabljali mediji in analitiki za opis njegovega položaja v francoskem pravosodnem sistemu.
Ta oznaka izhaja iz dejstva, da je bil Sarkozy vpleten v številne odmevne afere in sodne postopke, a se je dolgo zdelo, da se ga resne posledice, kot je zaporna kazen, ne morejo dotakniti.

S tem je, kot navaja CNN, postal prvi nekdanji francoski predsednik, obsojen zaradi sprejemanja nezakonitih tujih sredstev za zmago na volitvah.
Sarkozy je bil sicer oproščen treh drugih obtožb, vključno s pasivno korupcijo, nezakonitim financiranjem kampanje in prikrivanjem poneverbe javnih sredstev.
Kot pojasnjuje New York Times, to nakazuje, da sodišče ni bilo prepričano, da je denar dejansko prišel v blagajno njegove kampanje, a je hkrati ugotovilo, da je Sarkozy »svojim tesnim sodelavcem dovolil, da so delovali z namenom pridobitve finančne podpore«.

Z drugimi besedami, sodišče je verjelo, da je obstajal dogovor oziroma zarota, ni pa moglo z gotovostjo potrditi, da se je denar tudi dejansko prelil v kampanjo.
V postopku so bili obsojeni tudi nekateri njegovi najožji sodelavci. Njegova nekdanja desna roka Claude Guéant je bil spoznan za krivega pasivne korupcije in ponarejanja, nekdanji minister Brice Hortefeux pa hudodelskega združevanja. Blagajnik kampanje Eric Woerth je bil oproščen.
Sarkozy, ki je ves čas sojenja zanikal vse obtožbe, je postopek označil za politično motiviran.
Kot poroča tiskovna agencija Associated Press, je trdil, da gre za »zaroto, ki so jo uprizorili lažnivci in prevaranti«, vključno z »Gadafijevim klanom«.

Njegov glavni argument je bil, da so obtožbe maščevanje, ker je prav on kot francoski predsednik leta 2011 pozval k vojaškemu posredovanju Nata v Libiji, ki je privedlo do padca Gadafijevega režima.
»Kakšno verodostojnost je mogoče pripisati izjavam, zaznamovanim z žigom maščevanja?« se je med sojenjem vprašal Sarkozy.
Saga se je začela leta 2011, ko so se v medijih prvič pojavile trditve o libijskem denarju. Leta 2012 je francoski preiskovalni portal Mediapart objavil domnevni dokument libijske obveščevalne službe, ki naj bi dokazoval dogovor o financiranju v višini 50 milijonov evrov.
Ključna priča v postopku je bil francosko-libanonski poslovnež Ziad Takieddine, ki je leta 2016 za isti medij izjavil, da je osebno dostavil kovčke z gotovino na francosko notranje ministrstvo, ki ga je takrat vodil Sarkozy.

Kasneje je svojo izjavo umaknil, kar je sprožilo ločeno preiskavo o domnevnem vplivanju na priče, v kateri sta se znašla tako Sarkozy kot njegova žena.
Ironično, kot navaja Le Monde, je Takieddine, eden od soobtoženih, umrl v Bejrutu le nekaj dni pred izrekom sodbe.
Kljub temu da Sarkozy po poročanju portala Politico ostaja vplivna osebnost na francoski desnici, je njegova politična zapuščina močno omadeževana s številnimi sodnimi postopki.
To ni njegova prva obsodba. Leta 2021 je bil spoznan za krivega korupcije in trgovanja z vplivom, ker je poskušal podkupiti sodnika, za kar je prejel enoletno kazen hišnega zapora z elektronsko zapestnico.

Istega leta je bil obsojen tudi zaradi nezakonitega financiranja svoje neuspešne kampanje za ponovno izvolitev leta 2012, ko naj bi porabil skoraj dvakrat več od zakonsko dovoljenega zneska.
Junija letos so mu zaradi obsodb odvzeli tudi legijo časti, najvišje francosko državno odlikovanje.
Čeprav se je na prejšnje obsodbe pritožil, sodba v libijski aferi zaradi svoje teže in neposredne odredbe o izvršitvi kazni predstavlja najresnejši udarec njegovemu ugledu in konec ene najdaljših in najbolj razvpitih političnih afer v sodobni Franciji.
Komentarji