
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Sodeč po javnomnenjskih raziskavah je Nigel Farage na dobri poti, da bo izpeljal revolucijo v britanski politiki. Temu primerno bo danes in jutri požel veliko pozornosti kongres njegove Reformne stranke v Birminghamu, na katerem se bo po napovedih trlo 12.000 ljudi, prepričanih o desničarski viziji najbolj znanega otoškega populista.
Če bi Britanci danes izbirali nov parlament, na volitvah najverjetneje ne bi zmagali laburisti ali torijci, ki si od druge svetovne vojne podajajo kljuko Downing Streeta 10, temveč Reformna stranka, Farageev populistični projekt, ki se razglaša, čedalje bolj pa obnaša kot uradna opozicija aktualni levosredinski oblasti na Otoku.
To podobo bo najverjetneje še utrdil kongres v Birminghamu, na katerem bo stranka, ki ima že četrt milijona članov, poskušala dodatno razširiti svoja glavna sporočila, hkrati pa se pokazati kot resna alternativa osrednjima političnima silama v državi, sposobna oblikovanja naslednje vlade. »Ne moremo biti več zgolj uporniki,« je izziv za Guardian povzel eden od članov vodstva stranke.
Skoraj polovica vprašanih Britancev meni, da Reformna stranka najbolj določa politično agendo na Otoku, in vendar jih le slaba četrtina verjame, da bi vlada pod njenim vodstvom dobro opravila svojo nalogo, je pokazala raziskava, ki jo je dan pred kongresom objavila agencija YouGov.
Nekdanji borzni posrednik, ki je v Bruslju kot evropski poslanec preživel več kot dve desetletji, se pri 61 letih spogleduje z največjim uspehom v karieri.
Reformisti v svojem programu namenjajo največ pozornosti problematiziranju nezakonitih migracij, kriminala, multikulturalizma, prebujenske kulture (woke), pa tudi visokih davkov, dolgih čakalnih vrst v zdravstvu in slabe kakovosti javnih storitev. Tudi zaradi tega so bili maja razglašeni za zmagovalce lokalnih volitev v več delih Anglije, kar je še povečalo strankino samozavest in skrbi, da bo Združeno kraljestvo na naslednjih splošnih volitvah podleglo čarom desničarskega populizma.

Čeprav je na otoški politični sceni prisoten že desetletja, je Nigel Farage, eden od glavnih zagovornikov brexita, dolgo veljal za politika z obrobja. To se ni spremenilo niti po referendumu, na katerem so se Britanci odločili za izstop države iz Evropske unije. Šele v zadnjih letih, ko se mu je na listi Reformne stranke uspelo prebiti v spodnji dom britanskega parlamenta, se je Farageu nasmehnila sreča, tudi zaradi neuspehov zaporednih vlad pri omejitvi obsega nezakonitih migracij v Rokavskem prelivu.

V Birmingham bo priletel s srečanja z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Washingtonu. »Lepo je biti nazaj v ovalni pisarni,« je Farage objavil na družbenem omrežju x in zapis pospremil s fotografijo, na kateri sta on in njegov politični zaveznik iz ZDA, s katerim prijateljujeta od Trumpovega prvega mandata. Farageev obisk na drugi strani Atlantika ni šel po načrtih: njegovo pričanje v kongresu, kjer je stanje na področju svobode govora v Združenem kraljestvu primerjal s tistim v Severni Koreji, je razburilo nekatere demokratske politike, ki so ga označili za »Putinovega prevaranta« in »Trumpovega priliznjenca«. Dolžan mu ni ostal niti britanski premier Keir Starmer, ki je Faragea obtožil, da je pri Američanih lobiral za uvedbo sankcij proti Združenemu kraljestvu, in sicer zaradi preganjanja sovražnega govora. »Bolj nepatriotski od tega ne moreš biti. To je sramota.«
Komentarji