Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

María Machado na poti v Oslo, nagrado je prevzela njena hčerka

Venezuelski generalni državni tožilec Tarek William Saab je napovedal, da jo bodo v primeru odhoda na Norveško obravnavali kot ubežnico.
Podelitev so spremljali podporniki Marie Machado. FOTO: Agustin Marcarian/Reuters
Podelitev so spremljali podporniki Marie Machado. FOTO: Agustin Marcarian/Reuters
S. B.
10. 12. 2025 | 09:03
11. 12. 2025 | 08:40
6:32

Nobelova nagrajenka za mir Marίa Corina Machado je na varnem in bo prišla v Oslo, vendar se ne bo udeležila današnje podelitve, je danes dopoldne, le malo pred podelitvijo prestižne nagrade, sporočil norveški Nobelov inštitut. 

Oseminpetdesetletna vodja venezuelske opozicije, ki ima tako zagrizene podpornike kot tudi nasprotnike, naj bi priznanje prejela na slovesnosti v mestni hiši v Oslu, v navzočnosti norveškega kralja Haralda, kraljice Sonje, predstavnikov norveške vlade, nekaterih latinskoameriških voditeljev, vključno z argentinskim predsednikom Javierjem Mileijem in ekvadorskim predsednikom Danielom Noboo, poroča Reuters.

Zadnje leto se María Corina Machado​ skriva. FOTO: Pedro Mattey/AFP
Zadnje leto se María Corina Machado​ skriva. FOTO: Pedro Mattey/AFP

Za zdaj ni znano, kje Nobelova lavreatka je, v Oslo pa naj bi pripotovala v nekaj urah, kot je tudi sama napovedala v sporočilu Nobelovemu inštitutu. Nagrado je tako v njenem imenu prevzela hčerka Ana Corina Sosa-Machado, kot je običajno v primerih, ko se nagrajenec ne more udeležiti podelitve; v Oslu so tudi drugi družinski člani in podporniki Maríe Machado.

Prenos si lahko ogledate tukaj: 

Podelitev se je začela z opozorili o razmerah v Venezueli ter opisi nasilja, ki ga preživljajo nasprotniki režima Nicolása Madura. Predsednik Nobelovega inštituta Jørgen Watne Frydnes je med drugim kritiziral svet, ker ni pozoren na dogodke v Venezueli, in opozoril, da takšen odnos pomeni »moralno izdajo tistih, ki živijo pod tem brutalnim režimom«.

Hčerka letošnje Nobelove nagrajenke za mir je v materinem imenu izrazila hvaležnost in dejala, da njena mama nikoli ne prelomi obljube, zato bo tudi prispela v Oslo. FOTO: Ole Berg-rusten/Reuters
Hčerka letošnje Nobelove nagrajenke za mir je v materinem imenu izrazila hvaležnost in dejala, da njena mama nikoli ne prelomi obljube, zato bo tudi prispela v Oslo. FOTO: Ole Berg-rusten/Reuters

»Demokracija je več kot formalna vlada, je tudi osnova za trajni mir. Milijoni Venezuelcev to vedo,« je dejal v govoru in spomnil na načela Alfreda Nobela iskanja miru z razorožitvijo. »Medtem ko sedimo tukaj, v mestni hiši v Oslu, so nedolžni ljudje zaprti v temnih celicah v Venezueli. Ne morejo slišati govorov, ki jih imamo danes – slišijo le krike mučenih zapornikov.«

Spomnil je, da je María ​Machado nagrado dobila prav za svoja prizadevanja za pravice Venezuelcev ter za pravičen in miren prehod iz diktature v demokracijo. Hrabrost je med drugim pokazala na lanskih volitvah, ko si je prizadevala postati protikandidatka. Takrat je dejala, kot je še spomnil, da je bila izbira preprosta: šlo je za boj glasovnic proti metkom. Ker ji je režim preprečil kandidaturo, je podprla Madurovega formalnega tekmeca Edmunda Gonzáleza Urrutio

Nagrajenkin govor

FOTO: Odd Andersen/AFP
FOTO: Odd Andersen/AFP
Hčerka letošnje Nobelove nagrajenke za mir je v materinem imenu izrazila hvaležnost in dejala, da njena mama nikoli ne prelomi obljube, zato bo tudi prispela v Oslo, kjer jo bo lahko objela po skoraj dveh letih. »Živeti si želi v svobodni Venezueli in pri tem svojem boju nikoli ne bo odnehala.« 

Nato je občinstvu prenesla govor, v katerem se je nagrajenka dotaknila zgodovine in kulturnih posebnosti Venezuele, vse do sedanjosti. »Ko smo spoznali, kako krhke so postale naše institucije, je bil za predsednika izvoljen človek, ki je nekoč vodil vojaški udar, s katerim je strmoglavil demokracijo.« In nato vse do volitev, na kateri je izide, kot trdi opozicija, zatrl Madurov režim.

»Demokracije se morajo boriti za svobodo, da bi preživele,« je poudarila govoru, zato ima nagrada velik pomen, ne le za njeno državo, ampak za svet, saj opominja, da je demokracija pogoj za mir. »In najpomembnejša lekcija, ki jo lahko Venezuelci delijo s svetom, je lekcija, skovana na dolgi in težki poti: če želimo demokracijo, moramo biti pripravljeni boriti se za svobodo.«

Opozorila iz domovine

Venezuelska opozicijska voditeljica bi morala že včeraj v Oslu nastopiti na novinarski konferenci, s čimer bi se prvič po več mesecih pojavila v javnosti. Vendar je bila ta odpovedana, saj ni bilo jasno, kje je in ali bo nagrado prevzela osebno. Pred kratkim so z inštituta vendarle sporočili, da je na poti v Oslo in da je na varnem.

Oblasti v njeni domovini ji sicer že desetletje prepovedujejo potovanja, več kot eno leto se je tudi skrivala. Venezuelski generalni državni tožilec Tarek William Saab je pred kratkim napovedal, da jo bodo v primeru odhoda na Norveško obravnavali kot ubežnico.

image_alt
Nobelova nagrada za mir kot test ideološke kratkovidnosti

María ​Machado, ki je Nobelovo nagrado prejela za prizadevanja za demokracijo v Venezueli, je v domovini obtožena dejanj zarote, spodbujanja sovraštva in terorizma. Pod preiskavo je tudi zaradi podpore namestitvi ameriških vojaških sil v Karibskem morju v okviru domnevnega boja ZDA proti tihotapljenju mamil.

Podelitve se je med drugim udeležil argentinski pedsednik Milei. FOTO: Odd Andersen/AFP
Podelitve se je med drugim udeležil argentinski pedsednik Milei. FOTO: Odd Andersen/AFP

Ko so oktobra razglasili, da je prav ona letošnja lavreatka, je dejala, da jo med drugim posveča ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki je sicer menil, da si to čast zasluži on. María ​Machado je simbol boja proti venezuelskemu voditelju Nicolásu Maduru, ki je na oblasti od leta 2013 in trdi, da ga poskuša ameriški predsednik odstraniti, da bi si zagotovil dostop do venezuelskih naftnih rezerv, poroča Reuters

Trumpova administracija je v zadnjih mesecih odredila več kot 20 vojaških napadov na domnevna plovila za preprodajo drog v Karibih in ob pacifiški obali Latinske Amerike. Skupine za človekove pravice, nekateri demokrati in več latinskoameriških držav so napade obsodile kot nezakonite zunajsodne uboje civilistov.

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine