Nomadi se spopadajo za živino na severu Kenije

Niz smrtonosnih spopadov med skupnostjo Turkana in drugimi etničnimi skupinami, o katerih predvidevajo, da so prišle iz Južnega Sudana, je nomade prisilil v skrajne ukrepe.

Objavljeno
25. september 2019 12.41
Posodobljeno
25. september 2019 15.52
Bojevnik Turkana s puško na motorju ščiti govedo pred sovražnimi bojevniki. FOTO: Goran Tomasević/Reuters
Najprej so skavti zagledali stopinje, nato pa še osumljenega vohuna iz rivalske etnične skupine, ki se je skrival v bližnjem grmičevju. V pričakovanju napada so mladi moški prijeli puške, matere pa pograbile svoje otroke in jih odpeljale na varno, saj je v tem odročnem območju severne Kenije prisotnih zelo malo državnih varnostnih sil.

Trikotnik Ilemi, sporni kos zemlje ob meji z Etiopijo in Južnim Sudanom, je najsevernejši vrh Turkane, najrevnejšega okrožja Kenije. Tako kot v številnih regijah po Afriki se tudi tu kmetje in nomadi pogosto spopadajo z omejenimi viri, naj gre za zemljo, govedo ali vodo. Krave in biki so najpomembnejša valuta, in ne gotovina. Ko se približuje nevarnost, domačini pravijo, da so sosedje edini, na katere se lahko obrnejo.

image
Bojevnik Turkana drži lobanjo sovražnika iz plemena Nyangatoma, ki so ga umorili, ko je skupaj z drugimi bojevniki napadel skupino Turkanov, da bi odpeljali njihovo govedo. FOTO: Goran Tomasević/Reuters


V skupnosti Turkana je prisotna vsakodnevna resnična nevarnost. V samo treh tednih je bilo v okolici vasi videti sedem ali osem krajev z lobanjami ali raztresenimi kostmi.

Tamkajšnje družine pijejo vodo iz istih blatnih bazenov kot njihova živina. Šol je malo, zato otroci namesto pouka raje pomagajo vsakodnevno pripeljati dragocene krave do bližnjih vodnih virov. 74-letni poglavar Eipa Choro pravi, da je vlada njihovo skupnost pustila na cedilu, saj so prepuščeni samim sebi. Čista voda iz vrtine je oddaljena dve uri vožnje, najbližja policijska postaja pa se nahaja nekaj ur stran čez zaprašene poti.

image
Mladi bojevnik Turkana prispe z živino v naselje Ilemi. FOTO: Goran Tomasević/Reuters


Že ko se zdi, da je napad neizogiben, so nekateri moški v skupnosti bolj vzhičeni kot razočarani nad pričakovanjem spopada. V okviru svojih bojnih priprav zakoljejo bika, nato pa z rokami zakopljejo v notranjost želodca, da bi izvlekli napol prebavljeno travo. To si vtrejo po glavi in ​​prsih. Omenjeno nenavadno dejanje je del njihovih priprav na spopad.

Nomadska skupnost vsakič, ko se seli na novo lokacijo, v izvidnico pošlje skavte, da si zagotovijo varno pot in poskušajo najti morebitne zasede tatov njihovega goveda. Dostikrat se zgodi, da tatovi ukradeno govedo odpeljejo globoko na tuje ozemlje.

image
Turkani bojevniki se pripravljajo za označevanje govedi z vročim železom. FOTO: Goran Tomasević/Reuters


Viri pravijo, da je nekega dne skupnost obiskal šaman, da bi napovedal bližajoče se dogodke. Napovedal je dež in bitko. Prišel je dež, a bitke ni bilo. Skupina, o kateri so mislili, da jih bo napadla, je tokrat izbrala drugo žrtev. Napadli so skupnost v bližini, kateri so pokradli približno 600 živali. Takšni napadi lahko za skupnost predstavljajo katastrofo. Denarja je malo. Vse resne transakcije se opravijo z živino. Bojevnik Matthew Logel Matteze je povedal, da mora plačati družini svoje bodoče žene 16 krav in 60 koz, saj mu bo le tako omogočeno, da se poroči s svojo izbranko.

Kenija je v Turkani našla nafto, a medtem ko se politiki v Nairobiju prepirajo, kdo bo dobil prihodke, je odkritje doslej na okrožje vplivalo zelo slabo. Pristojni v Nairobiju pravijo, da je okrajna vlada odgovorna za zagotavljanje številnih pomembnih storitev, kot so zdravje, zgodnje izobraževanje in ceste. Ta pa je mnenja, da ji Nairobi ne daje dovolj denarja za te namene. Medtem ko se odgovorni prepirajo, ljudje trpijo.