Nov sodni poraz ameriških delavcev

Podjetja lahko v sporih zaposlene osamijo z odločanjem z arbitražami.

Objavljeno
22. maj 2018 06.48
Posodobljeno
22. maj 2018 06.56
Po ocenah sindikatov je že okoli 25 milijonov zaposlenih podpisalo pogodbe, ki vsebujejo člene o arbitraži, pri čemer jih velika večina ni vedela, kaj to pomeni. FOTO: Marcos Brindicci/Reuters
Ameriško vrhovno sodišče je zadalo hud udarec milijonom ameriških delavcev, saj je razsodilo, da delodajalci lahko delovne spore rešujejo z vsakim zaposlenim posebej, namesto da bi se ti združili v skupinsko tožbo.
 
Peterica konservativnih sodnikov je preglasovala štiri liberalne, lani imenovani sodnik Neil Gorsuch pa je spisal svoje prvo mnenje večine, s katerim so zvrtali veliko luknjo v delovno zakonodajo. Po mnenju večine imajo delodajalci pravico z delovno pogodbo določiti, da bodo morebitne spore z zaposlenim reševali z arbitražo, kar pomeni, da se bo vsak delavec moral sam spopasti s korporacijami in njihovimi pravnimi zastopniki. Po ocenah sindikatov je že okoli 25 milijonov zaposlenih podpisalo pogodbe, ki vsebujejo člene o arbitraži, pri čemer jih velika večina ni vedela, kaj to pomeni. »Z vidika politike gre gotovo za sporna vprašanja,« se je strinjal tudi Gorsuch, toda po njegovih besedah »to sodišče ne more uvesti gospodarske politike, ki mu je bolj všeč, namesto tiste, ki so jo izbrali predstavniki ljudstva«.
 
Odgovorila mu je sodnica Ruth Bader Ginsburg, ki ni samo napisala mnenja liberalne manjšine, pač pa ga je prebrala z govornice, kar se zgodi redko, vedno pa je znak poudarjenega nasprotovanja. »Ko zaposleni delodajalce obtožijo nezakonitega ravnanja – v tem konkretnem primeru kršitve zakonodaje o plačah in delovnem času – je moč v številu,« je poudarila sodnica. Toda zaradi »nezaslišano napačne« razsodbe njenih konservativnih kolegov bomo po njenem mnenju priča »velikega upada izvrševanja  zakonodaje, ki je bila sprejeta za uveljavljanje blaginje ranljivih delavcev«. Bader Ginsburgova je prepričana, da zakonodaja ne podpira takšne osamitve zaposlenih, sodišče pa je „omogočilo uveljavljanje teh pogodb, v katere so zaposlene prisilili z izsiljevanjem podpiši ali odidi“.
 
Sodna odločitev pomeni kolizijo dveh zveznih zakonov. Tisti o delovnih odnosih (NLRA) delavcem daje pravico do samoorganizacije, da si s skupinskimi dejanji pomagajo ali se zaščitijo, zakon o arbitraži (FAA) pa delodajalcem dovoljuje poravnavo z arbitražo. Prejšnja vlada je v sporu (Jacob Lewis, zaposleni tehnološkega podjetja Epic, je želel vložiti tožbo zaradi premajhnih plačil v imenu več zaposlenih) podpirala stališča delavcev, z izvolitvijo Donalda Trumpa pa je Bela hiša prestopila na stran korporacij.  Ruth Bader Ginsburg pa je tako kot 2007, ko je kongresnike pozvala, naj popravijo odločitev konservativnih sodnikov in z zakonom uveljavijo plačno enakost moških in žensk, tudi tokrat dejala, da je „nujno posredovanje kongresa, ki mora popraviti povzdignjenje arbitraže nad pravico delavcev, da delujejo povezani“.