Nova preložitev brexita terja strateški razmislek
Daljši odlog bi lahko Združeno kraljestvo spremenil v še bolj problematično članico.
Odpri galerijo
Predlog britanske premierke za podaljšanje brexita do 30. junija je EU enkrat že zavrnila. FOTO: JESSICA TAYLOR/ Afp
Britanska premierka Theresa May je v pismu predsedniku evropskega sveta Donaldu Tusku zaprosila za odložitev brexita do 30. junija, in potrdila, da se bo Združeno kraljestvo za vsak slučaj začelo pripravljati na izvedbo evropskih volitev, če do predvidenega datuma izstopa država še vedno ne bo našla ustrezne rešitve, kako zapustiti EU na urejen način.
Članstvo Združenega kraljestvo se bo po aktualni evropskih in britanskih zakonodaji uradno izteklo 12. aprila, med drugim zato ker britanski parlament prejšnji teden še tretjič ni uspel ratificirati ločitvenega sporazuma o brexitu, hkrati pa v nizu testnih glasovanj zavrnil tudi vse možne alternative novembra lani sklenjenemu dogovoru.
Britanska premierka je danes v Bruselj poslala natanko isto prošnjo za preložitev datuma izstopa kot sredi marca, ko je Združeno kraljestvo prvič zaprosila za odlog. EU je takrat predlagani datum zavrnila in državi naložila, da se do najkasneje 12. aprila izjasni, na kakšen način misli izstopiti iz povezave.
Predvideva se, da bo EU tudi tokrat zavrnila britanski predlog in državi namesto tega ponudila daljši odlog, morda tudi do konca leta, z možnostjo predčasnega izstopa, če britanski parlament uspe potrditi ločitveni sporazum. Poročila iz Bruslja namigujejo, da naj bi predvsem predsednik evropskega sveta Donald Tusk zagovarjal daljši odlog, medtem ko vse države članice tej ideji za zdaj niso naklonjene. Dvomi o njej so prisotni zlasti v Parizu.
Britanska vlada je ta teden začela pogovore z opozicijo, namen katerih je poiskati kompromis, ki bi užival absolutno večino glasov v parlamentu, hkrati pa zavrnila možnost, da bi Združeno kraljestvo zapustilo EU brez dogovora.
Uspeh pogajanj je vprašljiv, začel pa je tudi načenjati enotnost vladajoče konservativne stranke. Njeni evroskeptični poslanci vladi očitajo, da bo s popuščanjem vodji opozicije Jeremyju Corbynu, ki zagovarja obstanek Združenega kraljestva v carinski uniji z EU, državo usmerila na pot mehkega brexita, s tem pa prelomila zaveze, ki jih je volivcem dala na predčasnih parlamentarnih volitvah leta 2017.
Če bodo pogajanja med strankama propadla, predstavniki britanske vlade ne izključujejo možnosti, da bo Združeno kraljestvo moralo pristati na daljši odlog brexita in prihodnji mesec tudi izvesti evropske volitve.
Nekateri vidni britanski poslanci verjamejo, da bi morala država v tem primeru zaščititi svoje specifične interese, tudi če bi bili nasprotni interesom EU. »Če se zgodi, da zaradi daljšega odloga ostanemo ujeti v EU, bi morali biti kolikor se da naporni, izglasovati veto na vsako povečanje proračuna, ovirati domnevno oblikovanje evropske vojske in blokirati Macronove integracijske načrte,« je na twitterju zapisal Jacob Rees Mogg, vodja evroskeptikov v konservativni stranki.
Njegove besede opozarjajo na strateški razmislek, ki čaka voditelje EU pred ponovnim odločanjem o preložitvi datuma brexita.
Članstvo Združenega kraljestvo se bo po aktualni evropskih in britanskih zakonodaji uradno izteklo 12. aprila, med drugim zato ker britanski parlament prejšnji teden še tretjič ni uspel ratificirati ločitvenega sporazuma o brexitu, hkrati pa v nizu testnih glasovanj zavrnil tudi vse možne alternative novembra lani sklenjenemu dogovoru.
Britanska premierka je danes v Bruselj poslala natanko isto prošnjo za preložitev datuma izstopa kot sredi marca, ko je Združeno kraljestvo prvič zaprosila za odlog. EU je takrat predlagani datum zavrnila in državi naložila, da se do najkasneje 12. aprila izjasni, na kakšen način misli izstopiti iz povezave.
Problematičnost daljšega odloga
Predvideva se, da bo EU tudi tokrat zavrnila britanski predlog in državi namesto tega ponudila daljši odlog, morda tudi do konca leta, z možnostjo predčasnega izstopa, če britanski parlament uspe potrditi ločitveni sporazum. Poročila iz Bruslja namigujejo, da naj bi predvsem predsednik evropskega sveta Donald Tusk zagovarjal daljši odlog, medtem ko vse države članice tej ideji za zdaj niso naklonjene. Dvomi o njej so prisotni zlasti v Parizu.
Britanska vlada je ta teden začela pogovore z opozicijo, namen katerih je poiskati kompromis, ki bi užival absolutno večino glasov v parlamentu, hkrati pa zavrnila možnost, da bi Združeno kraljestvo zapustilo EU brez dogovora.
Uspeh pogajanj je vprašljiv, začel pa je tudi načenjati enotnost vladajoče konservativne stranke. Njeni evroskeptični poslanci vladi očitajo, da bo s popuščanjem vodji opozicije Jeremyju Corbynu, ki zagovarja obstanek Združenega kraljestva v carinski uniji z EU, državo usmerila na pot mehkega brexita, s tem pa prelomila zaveze, ki jih je volivcem dala na predčasnih parlamentarnih volitvah leta 2017.
Voditelji EU se bodo prihodnji teden sestali na izrednem vrhu v Bruslju, tema katerega bo znova brexit. FOTO: REUTERS/Yves Herman
Britanski interesi proti evropskim
Če bodo pogajanja med strankama propadla, predstavniki britanske vlade ne izključujejo možnosti, da bo Združeno kraljestvo moralo pristati na daljši odlog brexita in prihodnji mesec tudi izvesti evropske volitve.
Nekateri vidni britanski poslanci verjamejo, da bi morala država v tem primeru zaščititi svoje specifične interese, tudi če bi bili nasprotni interesom EU. »Če se zgodi, da zaradi daljšega odloga ostanemo ujeti v EU, bi morali biti kolikor se da naporni, izglasovati veto na vsako povečanje proračuna, ovirati domnevno oblikovanje evropske vojske in blokirati Macronove integracijske načrte,« je na twitterju zapisal Jacob Rees Mogg, vodja evroskeptikov v konservativni stranki.
Njegove besede opozarjajo na strateški razmislek, ki čaka voditelje EU pred ponovnim odločanjem o preložitvi datuma brexita.
Združeno kraljestvo kot nelojalna članica?V EU27 potekajo razprave o predlogih, da bi brexit raje odložili za dlje, denimo do konca leta ali za eno leto. Pri predlogu za podaljšanje do 30. junija je pravno, pa tudi politično kočljivo, da bi Združeno kraljestvo med volitvami še bilo članica in ne bi sodelovalo na njih. V primeru daljših podaljšanj bi bila udeležba na volitvah neizogibna. Glavni evropski pogajalec Michel Barnier je na začetku tedna opozoril na precejšnja tveganja daljšega odloga. Kot pogoj za njegovo odobritev je postavil zagon nekega novega političnega procesa, nove volitve ali razpis še enega referenduma.
Tusk je pred vrhom EU v sredo kot predlog za razpravo ponudil podaljšanje za eno leto in opcijo izstopa prej, če bo potrjen izstopni sporazum. Vsako daljše podaljšanje odpira vprašanja in strahove, da bo Združeno kraljestvo ravnalo kot nelojalna članica, denimo pri odločanju o prihodnjem proračunu EU za obdobje 2021-2027. Članstvo bi lahko izkoriščalo za doseganje prednosti v urejanju prihodnjih odnosov po izpeljavi brexita. Nejasno je, kakšno vlogi bi imeli pri izboru prihodnjih voditeljev institucij EU.
V prejšnjih tednih je več voditeljev članic, denimo avstrijski kancler Sebastian Kurz, razglašalo britansko udeležbo na volitvah za absurdno. V EU je že bila sprejeta odločitev, da se število poslancev evropskih poslancev zniža z 751 na 705. Predvideno je, da 27 od 73 britanskih sedežev prerazporejenih med 14 držav članic. Za vsako od njih bi bile volitve izziv. Na Hrvaškem, ki z brexitom dobiva dodaten sedež, bi izpeljali volitve 12 poslancev, a v evropski parlament bi jih odšlo le enajst. Dvanajsti bi kot nekakšna rezerva čakal na izpeljavo brexita.
Peter Žerjavič
Tusk je pred vrhom EU v sredo kot predlog za razpravo ponudil podaljšanje za eno leto in opcijo izstopa prej, če bo potrjen izstopni sporazum. Vsako daljše podaljšanje odpira vprašanja in strahove, da bo Združeno kraljestvo ravnalo kot nelojalna članica, denimo pri odločanju o prihodnjem proračunu EU za obdobje 2021-2027. Članstvo bi lahko izkoriščalo za doseganje prednosti v urejanju prihodnjih odnosov po izpeljavi brexita. Nejasno je, kakšno vlogi bi imeli pri izboru prihodnjih voditeljev institucij EU.
V prejšnjih tednih je več voditeljev članic, denimo avstrijski kancler Sebastian Kurz, razglašalo britansko udeležbo na volitvah za absurdno. V EU je že bila sprejeta odločitev, da se število poslancev evropskih poslancev zniža z 751 na 705. Predvideno je, da 27 od 73 britanskih sedežev prerazporejenih med 14 držav članic. Za vsako od njih bi bile volitve izziv. Na Hrvaškem, ki z brexitom dobiva dodaten sedež, bi izpeljali volitve 12 poslancev, a v evropski parlament bi jih odšlo le enajst. Dvanajsti bi kot nekakšna rezerva čakal na izpeljavo brexita.
Peter Žerjavič
