Nova realnost Evrope prihaja z vzhoda
V Srbiji ni evrofanatizma, prihajajo Rusija, Kitajska in Indija.
Odpri galerijo
Srbija se – na videz kaotično – povezuje »na vse strani«. Foto AFP
Medtem ko Slovenija tako rekoč nima vprašanj in dilem, povezanih z lastnim geopolitičnim položajem, saj je tesno vpeta v EU in se zato skorajda ne ukvarja z lastno umeščenostjo v zunanjem svetu, je v Srbiji in na Balkanu geopolitični položaj vsakodnevna tema. Srbija se – na videz kaotično – povezuje »na vse strani«. Kakšni razmisleki so za tem?
Država, ki že stoletja leži na meji med vzhodom in zahodom, skozi katero ravno tako dolgo potekajo ene in druge silnice ter vplivi, se danes povezuje tako z zahodom – EU in Natom – kot z vzhodom, predvsem z Rusijo, Turčijo in Kitajsko. Čeprav si njeno vodstvo prizadeva vstopiti v EU, so odgovori političnih analitikov, kadar jih sprašujemo o zahodu, različni.
»V Srbiji ni evrofanatizma. Nima smisla, da bi zaradi oddaljene obljube o vstopu čakali na EU in v tem času ne bi razvijali odnosov s partnerji, kot so Kitajska, Indija, Rusija, Turčija in neuvrščene države. Nova realnost Evrope prihaja z vzhoda. Pripravljeni moramo biti na te geopolitične spremembe,« je dejal sociolog Ilija Kajtez, predavatelj na beograjski fakulteti za mednarodno politiko in varnost.
Po njegovih besedah je težava EU tudi odnos do Kosova in Metohije. »Tu smo na različnih bregovih. Šest držav EU ni priznalo Kosova, vendar od Srbije zahtevajo priznanje te države in nam za nagrado obljubljajo vstop v EU. To je iluzija. Katera druga država bi se odrekla delu ozemlja, da bi lahko vstopila v EU? Nobena. Srbija potrebuje realno življenje – gospodarski razvoj, ne pa iluzije o vstopu v EU.« Zdi se mu naravno, da se je Srbija povezala z Rusijo.
»Rusija nas še ni pustila na cedilu. Tudi če bomo vstopili v EU, se ne bomo odrekli simpatijam do te države. Čeprav dajemo prednost zahodnemu načinu življenja, smo duhovno povezani z Rusi. Mi smo za kolektivizem, zahod pa stavi na individualizem.«
Drugače vidi odnos med Srbijo in EU pravnik Darko Trifunović z Inštituta za nacionalno varnost, ki je bil kritičen do povezovanja z Rusko federacijo. »Srbija dobiva denar od ZDA in EU. Mi hočemo v EU. Prosim brate Ruse, da nam več ne pomagajo,« je dejal. Pripomba se je nanašala predvsem na vojaško pomoč Rusije, ki Srbiji bodisi donira bodisi prodaja orožje.
Srbija se je včlanila v Evrazijsko gospodarsko unijo, v kateri je vodilna Rusija, kar je samo po sebi v nasprotju s prizadevanji za vstop v EU. Kajtez se je oprl na misel ruskega akademika Igorja Nikolajevića Panarina, ki je napovedal, da lahko v prihodnjih desetih letih pričakujemo povezovanje držav EU in Evrazijske unije.
Drugi razlog za povezovanje je vojaški. Prejšnji teden je v Beogradu povzročil veliko vznemirjenja obisk že tretjega odposlanca ZDA v enem mesecu – Tomasa Zarzeckega, vodje ameriškega urada za mednarodno varnost in omejevanje oboroževanja z ruskim orožjem. V zraku je bilo pričakovanje, da bodo ZDA zaradi nabave ruskega raketnega sistema pancir S – v Srbijo naj bi ga dostavili predvidoma januarja – uvedle sankcije za to državo, a je ameriška ambasada zanikala, da je to spodbudilo obisk. Zakaj se Srbija, opredeljena za nevtralno državo, ki se ne bo vojskovala, oborožuje?
»Težava je severni del Kosova. Tu je nevarnost etničnega čiščenja srbskega prebivalstva. Biti moramo pripravljeni in oboroženi za zaščito svojega ozemlja in ljudi na severu Kosova,« je povedal Kajtez.
Za Kosovo se močno zanimajo ZDA z Natom, ki ima tam že dve desetletji oporišče Bondsteel, v Prištini pa je zgradil novo upravno-administrativno zgradbo za približno 1000 uslužbencev. Iz tujih diplomatskih virov so spomnili, da bi vzrok za to lahko bilo oživljanje evropske vojaške iniciative Pesco. Če bi se evropske države vojaško povezale in oddaljile od Nata, bi ta izgubil evropska oporišča. Zato naj bi se krepil na Kosovu.
Država, ki že stoletja leži na meji med vzhodom in zahodom, skozi katero ravno tako dolgo potekajo ene in druge silnice ter vplivi, se danes povezuje tako z zahodom – EU in Natom – kot z vzhodom, predvsem z Rusijo, Turčijo in Kitajsko. Čeprav si njeno vodstvo prizadeva vstopiti v EU, so odgovori političnih analitikov, kadar jih sprašujemo o zahodu, različni.
Pripravljenost na spremembe
»V Srbiji ni evrofanatizma. Nima smisla, da bi zaradi oddaljene obljube o vstopu čakali na EU in v tem času ne bi razvijali odnosov s partnerji, kot so Kitajska, Indija, Rusija, Turčija in neuvrščene države. Nova realnost Evrope prihaja z vzhoda. Pripravljeni moramo biti na te geopolitične spremembe,« je dejal sociolog Ilija Kajtez, predavatelj na beograjski fakulteti za mednarodno politiko in varnost.
»Pripravljeni moramo biti na geopolitične spremembe,« je poudaril Ilija Kajtez.
Po njegovih besedah je težava EU tudi odnos do Kosova in Metohije. »Tu smo na različnih bregovih. Šest držav EU ni priznalo Kosova, vendar od Srbije zahtevajo priznanje te države in nam za nagrado obljubljajo vstop v EU. To je iluzija. Katera druga država bi se odrekla delu ozemlja, da bi lahko vstopila v EU? Nobena. Srbija potrebuje realno življenje – gospodarski razvoj, ne pa iluzije o vstopu v EU.« Zdi se mu naravno, da se je Srbija povezala z Rusijo.
Dvojni pogled na Rusijo
»Rusija nas še ni pustila na cedilu. Tudi če bomo vstopili v EU, se ne bomo odrekli simpatijam do te države. Čeprav dajemo prednost zahodnemu načinu življenja, smo duhovno povezani z Rusi. Mi smo za kolektivizem, zahod pa stavi na individualizem.«
Drugače vidi odnos med Srbijo in EU pravnik Darko Trifunović z Inštituta za nacionalno varnost, ki je bil kritičen do povezovanja z Rusko federacijo. »Srbija dobiva denar od ZDA in EU. Mi hočemo v EU. Prosim brate Ruse, da nam več ne pomagajo,« je dejal. Pripomba se je nanašala predvsem na vojaško pomoč Rusije, ki Srbiji bodisi donira bodisi prodaja orožje.
Srbija se je včlanila v Evrazijsko gospodarsko unijo, v kateri je vodilna Rusija, kar je samo po sebi v nasprotju s prizadevanji za vstop v EU. Kajtez se je oprl na misel ruskega akademika Igorja Nikolajevića Panarina, ki je napovedal, da lahko v prihodnjih desetih letih pričakujemo povezovanje držav EU in Evrazijske unije.
Rusko orožje
Drugi razlog za povezovanje je vojaški. Prejšnji teden je v Beogradu povzročil veliko vznemirjenja obisk že tretjega odposlanca ZDA v enem mesecu – Tomasa Zarzeckega, vodje ameriškega urada za mednarodno varnost in omejevanje oboroževanja z ruskim orožjem. V zraku je bilo pričakovanje, da bodo ZDA zaradi nabave ruskega raketnega sistema pancir S – v Srbijo naj bi ga dostavili predvidoma januarja – uvedle sankcije za to državo, a je ameriška ambasada zanikala, da je to spodbudilo obisk. Zakaj se Srbija, opredeljena za nevtralno državo, ki se ne bo vojskovala, oborožuje?
»Težava je severni del Kosova. Tu je nevarnost etničnega čiščenja srbskega prebivalstva. Biti moramo pripravljeni in oboroženi za zaščito svojega ozemlja in ljudi na severu Kosova,« je povedal Kajtez.
Oživljanje Pesca
Za Kosovo se močno zanimajo ZDA z Natom, ki ima tam že dve desetletji oporišče Bondsteel, v Prištini pa je zgradil novo upravno-administrativno zgradbo za približno 1000 uslužbencev. Iz tujih diplomatskih virov so spomnili, da bi vzrok za to lahko bilo oživljanje evropske vojaške iniciative Pesco. Če bi se evropske države vojaško povezale in oddaljile od Nata, bi ta izgubil evropska oporišča. Zato naj bi se krepil na Kosovu.
