Nove ameriške palice in korenčki za Iran

Sankcije bodo še ostrejše, a Washington ponuja tudi pogajanja
Fotografija: V Mednarodnem denarnem skladu napovedujejo, da bo imel Iran šestodstotni padec rasti, menjalna vrednost iranske valute pa je na tleh. Foto AFP
Odpri galerijo
V Mednarodnem denarnem skladu napovedujejo, da bo imel Iran šestodstotni padec rasti, menjalna vrednost iranske valute pa je na tleh. Foto AFP

New York – Ameriški predsednik Donald Trump za danes napoveduje nove sankcije proti Iranu. Konec tedna je v zadnjem trenutku ustavil vojaško kaznovanje Irana zaradi sestrelitve ameriškega izvidniškega drona in drugih zamer. Če bi temu vendarle sledil oborožen konflikt, predvideva »uničenje, kakršnega še niste videli«, a islamski republiki omogoča tudi sodelovanje v slogu »Naredimo Iran spet vélik!«.

Kazenska ekspedicija zaradi sestrelitve izvidniškega letala brez človeške posadke ne bi bila vredna žrtev med Iranci, ki bi jih takšna akcija povzročila. Tako je Trump v nedeljskem intervjuju za NBC pojasnjeval svojo odločitev proti bombardiranju iranskih raketnih izstrelišč in vojaških radarjev, ki so ga po medijskih poročilih zagovarjali nekateri njegovi najbližji zunanjepolitični sodelavci. Svetovalec za nacionalno varnost John Bolton še naprej svari Teheran, naj ameriške »preudarnosti in diskretnosti« ne zamenjuje za šibkost, predsednik pa je črto naredil pod iransko jedrsko bombo ter v primeru oboroženega konflikta napoveduje »uničenje, kakršnega še niste videli«. A bodo najprej na vrsti nove sankcije.
Ameriški predsednik Trump med vračanjem v Belo hišo iz Camp Davida. FOTO: Nicholas Kamm/Afp
Ameriški predsednik Trump med vračanjem v Belo hišo iz Camp Davida. FOTO: Nicholas Kamm/Afp


»Iran ne sme imeti jedrskega orožja!« je Trump spet napadel »grozni Obamov« jedrski sporazum iz leta 2015. V skupnem celovitem načrtu ukrepanja zaradi iranskih jedrskih programov so sodelovale osrednje evropske države, Rusija in Kitajska, republikanski prvak pa lanski umik ZDA še naprej upravičuje z domnevo iranskega nadaljevanja plemenitenja urana, zavračanja preverjanja, razvijanja balističnih izstrelkov ter državnega sponzoriranja terorizma, za kar naj bi dobivali še ekonomske prednosti. Že takratni ameriški ukrepi za preprečitev prodaje nafte so šiitsko državo močno prizadeli in v Mednarodnem denarnem skladu ji tudi letos napovedujejo šestodstoten padec rasti, menjalna vrednost iranske valute je na tleh, inflacija naj bi dosegala več kot štirideset odstotkov. V Teheranu so tudi spoznali, da jim druge podpisnice sporazuma ne bodo mogle pomagati, in maja napovedali, da bodo nehali spoštovati ključna določila.

»Naredimo Iran spet vélik!«


Trump Teheranu spet ponuja pogajanja. »Veselim se dneva, ko se bo Iran rešil sankcij ter spet postal produktivna in cvetoča država – prej ko se bo to zgodilo, bolje bo!« je napovedal na poti v Camp David, kjer se je konec tedna ukvarjal s »številnimi zadevami, vključno z Iranom«. Naredimo Iran spet vélik, je celo dejal. Islamska republika pa med trajanjem sankcij zavrača pogajanja ter svari, da bi en sam strel proti njej zanetil ogenj proti vsem interesom ZDA in njenih zaveznikov na območju, kot iranska agencija navaja predstavnika za tisk iranskih oboroženih sil. Vojaške akcije načelno ne izključuje niti ameriški predsednik, ki opozarja na »strašansko« močno ameriško vojsko na območju, kibernetskim napadom, ki so jih že izvedli konec minulega tedna, pa se bodo najprej pridružile dodatne sankcije.

Tudi v Washingtonu menijo, da bližnjevzhodnih napetosti ni mogoče zmanjšati brez reševanja palestinskega vprašanja. Predsednikov zet ter višji svetovalec Jared Kushner bo ta teden predlagal petdeset milijard dolarjev vredne investicije v palestinska ozemlja. »Priložnost stoletja«, ki jo bodo v torek in sredo predstavili v Bahrajnu, naj bi s sodelovanjem javnega in zasebnega kapitala ustvarila milijon novih delovnih mest, podvojila bruto domači proizvod in za polovico zmanjšala revščino na območjih, kjer živijo Palestinci. Največ sredstev za zdravstvo, izobraževanje, elektriko, vodo, visoke tehnologije, turizem, kmetijstvo in transport načrtujejo za Zahodni breg in Gazo, a tudi za dele Egipta, Jordanije in Libanona, kjer živijo Palestinci.
Protestniki v Maroku proti ameriški konferenci za pomoč Palestincem. FOTO: Afp
Protestniki v Maroku proti ameriški konferenci za pomoč Palestincem. FOTO: Afp


A so ameriški pogledi tudi tu diametralno nasprotni od nekaterih drugih. Uradnih predstavnikov Palestincev ne bo v Bahrajn. Predsednik Mahmud Abas je nekakšen Marshallov načrt za Bližnji vzhod že zavrnil z obtožbo, da gre za podkupovanje v zameno za odstop od lastne palestinske države. Izrael, katerega obstoj zavračajo številni Palestinci, in tudi Iran, kljub temu ostaja v samem središču vse Trumpove bližnjevzhodne politike. Tja je konec tedna prispel John Bolton, na ameriškem zunanjem ministrstvu za Iran pooblaščeni diplomat Brian Hook pa se je odpravil v Savdsko Arabijo.

Komentarji: