Nove meje na Balkanu bi podžgale separatizem tudi v drugih regijah
Dogovor o spremembi meje med Srbijo in Kosovom bi dal zagon silam, ki si prizadevajo za razdelitev Bosne.
Odpri galerijo
Nekdanji posebni odposlanci EU v BiH so Federici Mogherini poslali pismo, v katerem jo svarijo pred posledicami spreminjanja meja na Balkanu. FOTO: Herbert Neubauer/AFP
Trije nekdanji posebni odposlanci EU v BiH so prepričani, da je trajen mir mogoče doseči le, če se naučimo živeti v večetničnih skupnostih, namesto da na novo rišemo meje. Vzporedno z idejo o spremembi meje med Kosovom in Srbijo se v Srbiji krepi tudi ideja, da je treba kosovsko vprašanje povezati s statusom Republike Srbske.
Carl Bildt, Paddy Ashdown in Christian Schwarz-Schilling so v odprtem pismu zunanjepolitični predstavnici EU Federici Mogherini in zunanjim ministrom članic EU zapisali, da popravki meje ne bodo rešili težav, temveč jih bodo kvečjemu poglobili. Po njihovem Kosova ni mogoče primerjati z Bosno in Hercegovino, vendar bi dogovor o spremembi meje med Srbijo in Kosovom vplival na dogajanje v BiH, ker bi dal zagon silam, ki želijo razdeliti državo. Sklenili so s svarilom, da vzpostavitev etničnih mej, ki bi ustvarile enonacionalne skupnosti, ne bi vodila le v delitve in konflikt na Balkanu, temveč bi podžgala separatistične težnje tudi v drugih regijah.
Mogherinijeva se na odprto pismo ni odzvala, po srečanju z avstrijskim predsednikom Alexandrom Van der Bellnom pa je povedala, da bodo 7. septembra v novem krogu dialoga s srbskim predsednikom in njegovim kosovskim kolegom, Aleksandrom Vučićem in Hashimom Thaçijem, v Bruslju nadaljevali pogovore o sklenitvi pravno obvezujočega sporazuma med Beogradom in Prištino. Mogherinijeva je prepričana, da projekt EU ne bo kompleten, dokler Zahodni Balkan ne bo postal sestavni del evropske družine narodov.
Na Kosovo spreminjanju meja poleg opozicije nasprotujeta vladajoča Zavezništvo za prihodnost Kosova premiera Ramusha Haradinaja in vladna stranka Nisma. Na izredni seji parlamenta, ki jo je zahtevala opozicija, naj bi še pred nadaljevanjem bruseljskega dialoga med Beogradom in Prištino sprejeli resolucijo, ki bi Thaçiju prepovedala pogajanja o spremembi ali popravkih meje med Srbijo in Kosovom. Proti pogajanju o meji so napovedani tudi protesti.
Čeprav Thaçi na Kosovu nima zadostne podpore za spreminjanje meja, je prepričan, da sovražniki Kosova niso njihovi zahodni zavezniki, temveč nasprotniki miru s Srbijo ter članstva Kosova v EU, Natu in Združenih narodih. Thaçi med zaveznike prišteva ZDA, Nemčijo, Francijo, Italijo, Veliko Britanijo in večino drugih držav članic EU. Po njegovem se bodo morali državljani na referendumu izreči, ali so za normalizacijo odnosov s Srbijo ali ne. Kot je še prepričan, bo na referendumu zmagala opcija za mir s sosedi in evroatlantske povezave, za katero se bori skupaj z zavezniki.
Vladajoča politika v Srbiji, ki uradno zagovarja ozemeljsko celovitost BiH, doslej še ni podprla zagovornikov ideje, da bi morali imeti tudi Srbi v Republiki Srbski tako kot Albanci na Kosovu pravico do samoopredelitve in neodvisnosti. Kot argument za svojo idejo navajajo, da je nekdanja Jugoslavija razpadla po etničnem načelu in da zaostrenih razmer na Balkanu ne bo mogoče rešiti, dokler to načelo ne bo veljalo za vse.
Po njihovem so velike sile v jugoslovanski krizi ravnale licemerno, ker so pravico do samoopredelitve priznale 1,6 milijona Albancem, ne pa tudi 1,75 milijona Srbom zunaj Srbije. Sklicujejo se tudi na ustavo SFRJ, po kateri so imeli Srbi status naroda, Albanci pa ne. Na neodvisnost Republike Srbske gledajo kot na kompenzacijo za morebitno izgubo ozemlja na Kosovu. Gre tudi za poskus pritiska na mednarodno skupnost, da Srbiji ne bi vsilila sporazuma s Kosovom, s katerim ne bi bila zadovoljna.
Večina analitikov meni, da gre za grožnjo s prazno puško. Po njihovem Kosova in Republike Srbske ni mogoče metati v isti koš, ker je BiH suverena država, vzpostavljena z daytonskim mirovnim sporazumom, za katerim stojijo velike sile. Kot še menijo, izločitev Republike Srbske ni mogoča, dokler ZDA gledajo na BiH kot na primer uspešne prekinitve vojaških spopadov.
Carl Bildt, Paddy Ashdown in Christian Schwarz-Schilling so v odprtem pismu zunanjepolitični predstavnici EU Federici Mogherini in zunanjim ministrom članic EU zapisali, da popravki meje ne bodo rešili težav, temveč jih bodo kvečjemu poglobili. Po njihovem Kosova ni mogoče primerjati z Bosno in Hercegovino, vendar bi dogovor o spremembi meje med Srbijo in Kosovom vplival na dogajanje v BiH, ker bi dal zagon silam, ki želijo razdeliti državo. Sklenili so s svarilom, da vzpostavitev etničnih mej, ki bi ustvarile enonacionalne skupnosti, ne bi vodila le v delitve in konflikt na Balkanu, temveč bi podžgala separatistične težnje tudi v drugih regijah.
Resolucija proti spremembi meje
Mogherinijeva se na odprto pismo ni odzvala, po srečanju z avstrijskim predsednikom Alexandrom Van der Bellnom pa je povedala, da bodo 7. septembra v novem krogu dialoga s srbskim predsednikom in njegovim kosovskim kolegom, Aleksandrom Vučićem in Hashimom Thaçijem, v Bruslju nadaljevali pogovore o sklenitvi pravno obvezujočega sporazuma med Beogradom in Prištino. Mogherinijeva je prepričana, da projekt EU ne bo kompleten, dokler Zahodni Balkan ne bo postal sestavni del evropske družine narodov.
Na Kosovo spreminjanju meja poleg opozicije nasprotujeta vladajoča Zavezništvo za prihodnost Kosova premiera Ramusha Haradinaja in vladna stranka Nisma. Na izredni seji parlamenta, ki jo je zahtevala opozicija, naj bi še pred nadaljevanjem bruseljskega dialoga med Beogradom in Prištino sprejeli resolucijo, ki bi Thaçiju prepovedala pogajanja o spremembi ali popravkih meje med Srbijo in Kosovom. Proti pogajanju o meji so napovedani tudi protesti.
Čeprav Thaçi na Kosovu nima zadostne podpore za spreminjanje meja, je prepričan, da sovražniki Kosova niso njihovi zahodni zavezniki, temveč nasprotniki miru s Srbijo ter članstva Kosova v EU, Natu in Združenih narodih. Thaçi med zaveznike prišteva ZDA, Nemčijo, Francijo, Italijo, Veliko Britanijo in večino drugih držav članic EU. Po njegovem se bodo morali državljani na referendumu izreči, ali so za normalizacijo odnosov s Srbijo ali ne. Kot je še prepričan, bo na referendumu zmagala opcija za mir s sosedi in evroatlantske povezave, za katero se bori skupaj z zavezniki.
Srbska grožnja s prazno puško
Vladajoča politika v Srbiji, ki uradno zagovarja ozemeljsko celovitost BiH, doslej še ni podprla zagovornikov ideje, da bi morali imeti tudi Srbi v Republiki Srbski tako kot Albanci na Kosovu pravico do samoopredelitve in neodvisnosti. Kot argument za svojo idejo navajajo, da je nekdanja Jugoslavija razpadla po etničnem načelu in da zaostrenih razmer na Balkanu ne bo mogoče rešiti, dokler to načelo ne bo veljalo za vse.
Po njihovem so velike sile v jugoslovanski krizi ravnale licemerno, ker so pravico do samoopredelitve priznale 1,6 milijona Albancem, ne pa tudi 1,75 milijona Srbom zunaj Srbije. Sklicujejo se tudi na ustavo SFRJ, po kateri so imeli Srbi status naroda, Albanci pa ne. Na neodvisnost Republike Srbske gledajo kot na kompenzacijo za morebitno izgubo ozemlja na Kosovu. Gre tudi za poskus pritiska na mednarodno skupnost, da Srbiji ne bi vsilila sporazuma s Kosovom, s katerim ne bi bila zadovoljna.
Večina analitikov meni, da gre za grožnjo s prazno puško. Po njihovem Kosova in Republike Srbske ni mogoče metati v isti koš, ker je BiH suverena država, vzpostavljena z daytonskim mirovnim sporazumom, za katerim stojijo velike sile. Kot še menijo, izločitev Republike Srbske ni mogoča, dokler ZDA gledajo na BiH kot na primer uspešne prekinitve vojaških spopadov.
