Bayer s prevzemom Monsanta postaja lastnik tretjine trga s semeni in treh četrtin trga s pesticidi
Kaj bodo kmetje pridelovali, kako in kakšno hrano bomo jedli, si nihče še ne upa zatrdno odgovoriti.
Odpri galerijo
Z novim podjetjem se bo ugasnilo osovraženo ime Monsanto, njegovi izdelki pa bodo obdržali svoje blagovne znamke in postali del Bayerjevega portfelja.
S pridobitvijo (skoraj) vseh potrebnih dovoljenj regulatornih organov številnih držav se je rodila največja semenarska in agrokemična multinacionalka na svetu. Korporativni nadzor nad proizvodnjo semen kmetijskih rastlin in pripravkov za njihovo varstvo, ki je bil že doslej v rokah peščice globalnih igralcev, se bo z Bayerjevo pripojitvijo Monsanta nedvomno še okrepil. Kaj bodo kmetje pridelovali, kako in kakšno hrano bomo jedli, pa si še nihče ne upa zatrdno odgovoriti.
Z novim podjetjem Bayer, ki bo nadzorovalo skoraj 60 odstotkov svetovne proizvodnje semen, 70 odstotkov proizvodnje kmetijskih kemikalij in pesticidov ter večino gensko spremenjenih kmetijskih rastlin, se bo ime Monsanto ugasnilo. Novi nemški lastnik se namreč zaveda, da si je ameriški biotehnološki gigant pridelal mnoge sovražnike zaradi prisvajanja in patentiranja avtohtonih semen, agresivnega trženja njihovih gensko spremenjenih različic v paketu z nanje odpornimi pesticidi, ki jih prav tako proizvaja, zlasti zloglasnim Roundupom (aktivna snov glifosat), ter agresivne gonje proti kmetom, ki se mu upirajo.
Nevladne organizacije očitajo Monsantu nezakonito vplivanje na znanstvene študije o varnosti njegovih pesticidov, v ZDA pa si je Monsanto nakopal še skupinsko tožbo pacientov z rakom, ki trdijo, da so zboleli zaradi izpostavljenosti Roundupu.
A zgolj sprememba imena ne bo dovolj za povrnitev zaupanja potrošnikov in kmetov v bolj etično delovanje novonastalega podjetja. Tega se zavedajo tudi v vodstvu Bayerja, katerega izvršni direktor Werner Baumann je dejal, da bo podjetje podvojilo prizadevanja za pomiritev kritikov. Beseda Monsanto bo iz imena podjetja izginila predvidoma avgusta, ko bo zaključena odprodaja semenarske dejavnosti Bayerja nemškemu konkurentu Basfu, kar je pred odobritvijo 66 milijard dolarjev vrednega prevzema zahtevalo ameriško ministrstvo za pravosodje.
Bayerjeva pripojitev Monsanta vsaj na trg pesticidov ne v Sloveniji ne drugje v Evropi ne bo vplivala, ocenjuje vodja sektorja za fitofarmacevtska sredstva na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Jernej Drofenik. Bayer je na področju proizvodnje pesticidov v Sloveniji in Evropi že zdaj zelo močan – na slovenskem trgu je njegovih 40 od 569 registriranih sredstev za varstvo rastlin –, Monsanto pa ima le glifosat (roundup), a še tega proizvaja več drugih konkurentov.
Sprememb na trgu s semeni, kjer pa je Monsanto kot največji proizvajalec gensko spremenjenih semen, močnejši od Bayerja, Drofenik ni znal ovrednotiti. A širitve gensko spremenjenih semen kmetijskih rastlin v evropskih državah po njegovem ne bomo videli. EU je jasno pokazala odklonilen odnos do gensko spremenjenih organizmov (GSO). Podobno konservativen pristop ima EU do pesticidov. Obe dejstvi po mnenju Drofenika nakazujeta, da Bayer ni kupil Monsanta za širitev vpliva na trge stare celine, temveč na druge, predvsem prekomorske trge. Močan proizvajalec pesticidov je z Monsantom dobil še močan razvoj na področju GSO in to dvoje je glavni sinergični potencial sklenjenega posla. Kmetijske proizvodnje v Evropi to ne bo ogrozilo, bo pa dražja kot tam, kjer bodo GS-semena in pesticide lahko uporabljali, ocenjuje Drofenik. Hkrati pripominja, da bi se morala EU zamisliti, kako multinacionalke vidijo njene trge.
Okoljske nevladne organizacije že od naznanitve Bayerjeve namere za prevzem Monsanta pred dvema letoma svarijo, da bo novi kapitalski konglomerat prinesel še večjo moč ene multinacionalke in še manj manevrskega prostora za kmete in potrošnike. Anamarija Slabe z Inštituta za trajnostni razvoj pravi, da so bile okoljske nevladne organizacije razočarane nad odzivom evropske komisarke za konkurenčnost Margarethe Verstagen na njihov poziv, v katerem smo opozarjale, da združitev pomeni nevarnost za zmanjšanje konkurenčnosti, zmanjšanje inovacij, zvišanje cen in poslabšanje kakovosti.
Po drugi strani Slabetova rojstvo nove multinacionalke vidi kot priložnost za uvid v zgrešenost prevladujočega modela kmetijstva in prizadevanja za iskanje rešitev brez kemije. V Sloveniji je to lahko le ekološko kmetijstvo, je prepričana.
Bayer napoveduje, da bo v prihodnosti še povečal vlaganja v raziskave in razvoj za trajnostno kmetijstvo. Lani je zanje namenil 2,4 milijarde evrov, ogromno vlaga tudi v raziskave za izboljšanje zdravja čebel. »To bo super, če se bo zgodilo,« Bayerjevo napoved komentira Slabetova, »vseeno pa je za podjetja, ki kotirajo na borzi, glavno vodilo dobiček. Tudi če govorijo drugače, bodo svoje produkte želela izkoristiti do zadnje kapljice. Če v Evropi ali drugih delih razvitega sveta kakšen pesticid prepovemo, ga bodo proizvajalci še naprej prodajali v manj razvitih državah ali pa nezakonito, saj je trgovino s pesticidi zelo težko nadzorovati.«
Z novim podjetjem Bayer, ki bo nadzorovalo skoraj 60 odstotkov svetovne proizvodnje semen, 70 odstotkov proizvodnje kmetijskih kemikalij in pesticidov ter večino gensko spremenjenih kmetijskih rastlin, se bo ime Monsanto ugasnilo. Novi nemški lastnik se namreč zaveda, da si je ameriški biotehnološki gigant pridelal mnoge sovražnike zaradi prisvajanja in patentiranja avtohtonih semen, agresivnega trženja njihovih gensko spremenjenih različic v paketu z nanje odpornimi pesticidi, ki jih prav tako proizvaja, zlasti zloglasnim Roundupom (aktivna snov glifosat), ter agresivne gonje proti kmetom, ki se mu upirajo.
Nevladne organizacije očitajo Monsantu nezakonito vplivanje na znanstvene študije o varnosti njegovih pesticidov, v ZDA pa si je Monsanto nakopal še skupinsko tožbo pacientov z rakom, ki trdijo, da so zboleli zaradi izpostavljenosti Roundupu.
A zgolj sprememba imena ne bo dovolj za povrnitev zaupanja potrošnikov in kmetov v bolj etično delovanje novonastalega podjetja. Tega se zavedajo tudi v vodstvu Bayerja, katerega izvršni direktor Werner Baumann je dejal, da bo podjetje podvojilo prizadevanja za pomiritev kritikov. Beseda Monsanto bo iz imena podjetja izginila predvidoma avgusta, ko bo zaključena odprodaja semenarske dejavnosti Bayerja nemškemu konkurentu Basfu, kar je pred odobritvijo 66 milijard dolarjev vrednega prevzema zahtevalo ameriško ministrstvo za pravosodje.
Agrokemične multinacionalke.
Širitve GS-rastlin v Evropi ni pričakovati
Bayerjeva pripojitev Monsanta vsaj na trg pesticidov ne v Sloveniji ne drugje v Evropi ne bo vplivala, ocenjuje vodja sektorja za fitofarmacevtska sredstva na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Jernej Drofenik. Bayer je na področju proizvodnje pesticidov v Sloveniji in Evropi že zdaj zelo močan – na slovenskem trgu je njegovih 40 od 569 registriranih sredstev za varstvo rastlin –, Monsanto pa ima le glifosat (roundup), a še tega proizvaja več drugih konkurentov.
Sprememb na trgu s semeni, kjer pa je Monsanto kot največji proizvajalec gensko spremenjenih semen, močnejši od Bayerja, Drofenik ni znal ovrednotiti. A širitve gensko spremenjenih semen kmetijskih rastlin v evropskih državah po njegovem ne bomo videli. EU je jasno pokazala odklonilen odnos do gensko spremenjenih organizmov (GSO). Podobno konservativen pristop ima EU do pesticidov. Obe dejstvi po mnenju Drofenika nakazujeta, da Bayer ni kupil Monsanta za širitev vpliva na trge stare celine, temveč na druge, predvsem prekomorske trge. Močan proizvajalec pesticidov je z Monsantom dobil še močan razvoj na področju GSO in to dvoje je glavni sinergični potencial sklenjenega posla. Kmetijske proizvodnje v Evropi to ne bo ogrozilo, bo pa dražja kot tam, kjer bodo GS-semena in pesticide lahko uporabljali, ocenjuje Drofenik. Hkrati pripominja, da bi se morala EU zamisliti, kako multinacionalke vidijo njene trge.
Zvišanje cen, poslabšanje kakovosti
Okoljske nevladne organizacije že od naznanitve Bayerjeve namere za prevzem Monsanta pred dvema letoma svarijo, da bo novi kapitalski konglomerat prinesel še večjo moč ene multinacionalke in še manj manevrskega prostora za kmete in potrošnike. Anamarija Slabe z Inštituta za trajnostni razvoj pravi, da so bile okoljske nevladne organizacije razočarane nad odzivom evropske komisarke za konkurenčnost Margarethe Verstagen na njihov poziv, v katerem smo opozarjale, da združitev pomeni nevarnost za zmanjšanje konkurenčnosti, zmanjšanje inovacij, zvišanje cen in poslabšanje kakovosti.
Po drugi strani Slabetova rojstvo nove multinacionalke vidi kot priložnost za uvid v zgrešenost prevladujočega modela kmetijstva in prizadevanja za iskanje rešitev brez kemije. V Sloveniji je to lahko le ekološko kmetijstvo, je prepričana.
Bayer napoveduje, da bo v prihodnosti še povečal vlaganja v raziskave in razvoj za trajnostno kmetijstvo. Lani je zanje namenil 2,4 milijarde evrov, ogromno vlaga tudi v raziskave za izboljšanje zdravja čebel. »To bo super, če se bo zgodilo,« Bayerjevo napoved komentira Slabetova, »vseeno pa je za podjetja, ki kotirajo na borzi, glavno vodilo dobiček. Tudi če govorijo drugače, bodo svoje produkte želela izkoristiti do zadnje kapljice. Če v Evropi ali drugih delih razvitega sveta kakšen pesticid prepovemo, ga bodo proizvajalci še naprej prodajali v manj razvitih državah ali pa nezakonito, saj je trgovino s pesticidi zelo težko nadzorovati.«
