Novi obsežni napadi med ZDA in Iranom ter negotovost krhkega premirja

Medtem ko je Izrael Donalda Trumpa znova posvaril pred domnevnim načrtovanim atentatom nanj, Iran in ZDA nadaljujejo medsebojne napade. Kot navaja Guardian, so ti najobsežnejši po junijskem podpisu začasnega memoranduma, ameriški predsednik pa je že v minulih dneh zatrdil, da je krhkega premirja konec.

Nasprotni strani sta si v četrtek izmenjali nove povračilne napade, s čimer se je še povečala negotovost glede premirja. Trump je zagrozil z nadaljnjim stopnjevanjem konflikta, če Iran ne bo prenehal napadati ladij v Hormuški ožini.

Iran je odgovoril z napadi na Kuvajt in Katar, ki veljata za tesna zaveznika Washingtona, ZDA pa obtožil, da so napadle območje v bližini edine iranske jedrske elektrarne v provinci Bušer.

Napadi so se nadaljevali drugi dan zapored, nekaj ur pred pokopom nekdanjega iranskega vrhovnega voditelja Alija Hameneija v Mašhadu. 

Iranski mediji so v četrtek zvečer poročali o novih napadih. Neimenovan ameriški uradnik je medtem za CNN dejal, da ameriška vojska trenutno ne izvaja napadov na Iran. Da »niso seznanjeni z izraelsko vpletenostjo v napade na Iran v tem trenutku«, pa naj bi sporočili izraelski uradniki, navaja STA.

Ajatolov pogreb FOTO: AFP

Najobsežnejši napadi po memorandumu o soglasju

Četrtkov val napadov je bil najobsežnejši, odkar sta Washington in Teheran 17. junija podpisala memorandum o soglasju, s katerim naj bi podaljšala premirje in ustvarila prostor za pogajanja o trajnejši rešitvi.

Ameriški predstavnik je za Reuters dejal, da si Washington še vedno prizadeva za dogovor in da »se tehnični pogovori nadaljujejo«, čeprav je Trump pred tem izjavil, da je premirja konec.

Kot navaja STA, pa so »ZDA še vedno zavezane iskanju rešitve, tehnična pogajanja se nadaljujejo«, je za DPA povedal vladni uradnik. Dodal je, da ravnanje iranskega vodstva pomeni nesprejemljivo kršitev memoranduma o soglasju, ki sta ga strani sklenili sredi junija.

Ameriška vojska je sporočila, da je napadla približno 90 ciljev v Iranu, med drugim raketne izstrelitvene sisteme in vzletno-pristajalno stezo. Po navedbah Washingtona so bili napadi namenjeni zmanjšanju iranskih zmogljivosti za ogrožanje plovbe skozi Hormuško ožino, skozi katero poteka približno petina svetovne trgovine z nafto in plinom.

Iranski predstavniki so medtem sporočili, da so napadli okolico jedrske elektrarne v Bušerju, vojaško oporišče v Čogadaku in ribiški pomol na jugu province. O žrtvah na teh območjih za zdaj niso poročali.

Po navedbah iranskih državnih medijev so v drugih napadih umrli najmanj štirje ljudje, med njimi gasilec na letališču v Iranšahru. Dan prej je bilo ubitih še devet pripadnikov iranske vojske.

Teheran obtožil ZDA vojnih zločinov

Teheran je ZDA obtožil vojnih zločinov, potem ko naj bi bila zadeta dva mostova na vzhodu države. Napadi na civilno infrastrukturo bi lahko pomenili kršitev mednarodnega humanitarnega prava, če objekti niso vojaški cilji, še navaja Guardian.

Memorandum med državama predvideva tudi ponovno odprtje Hormuške ožine za trgovsko plovbo za 60 dni. Iran namerava ladjam za prehod zaračunavati pristojbino, ZDA pa vztrajajo, da gre za mednarodno plovno pot, na kateri ne bi smelo biti pristojbin.

Iranski pogajalec in predsednik parlamenta Mohamed Bager Galibaf je opozoril, da ameriški pritisk ne bo dosegel želenega učinka. »Če napadete, boste napadeni,« je zapisal na omrežju x.

Posredniki, med njimi Katar, si medtem prizadevajo preprečiti nadaljnjo eskalacijo in ohraniti pogajanja. Kljub nadaljevanju tehničnih stikov ostajajo med državama velika razhajanja glede nadzora nad Hormuško ožino in inšpekcijskih pregledov iranskih jedrskih objektov.