Novi Start bi lahko doživel še en zagon

Že 260 dni je minilo, odkar se je zamenjala oblast v Beli hiši, toda o koncu vojne, ki ga je že naslednji dan po inavguraciji napovedal predsednik ZDA Donald Trump, še vedno ni ne duha ne sluha.

Putin ne bo napadel Evrope, ki se »histerično militarizira«

V časih čedalje bolj razbesnele nove hladne vojne je ena od redkih optimističnih novic, da je Trump ocenil pobudo ruskega kolega Vladimirja Putina o ohranitvi oziroma podaljšanju Novega Starta, še zadnjega sporazuma o omejitvi jedrskega oboroževanja med velesilama, kot »dobro idejo«.

V času prejšnje hladne vojne so bile del preprečevanja fizičnega spopada med ideološkima blokoma tudi pogodbe o omejevanju smrtonosne oboroževalne tekme, ki sta jih sklepala Moskva in Washington. Kakih deset let po tem, ko se je »odstrla« železna zavesa, so po na zunaj ljubečem srečanju med tedanjim predsednikom ZDA Georgeem Bushem mlajšim in njegovim, tedaj še svežim ruskim kolegom Vladimirjem Putinom, ki se je odvilo v Sloveniji, začeli ti dogovori izumirati.

Od teh so običajno odstopili v Washingtonu, kjer so vedno našteli podobne razloge: druga stran se sporazuma tako ali tako ni držala, hkrati je bil menda zastarel, ker ni upošteval, da so podobne vojaške zmogljivosti v tem času dosegle tudi druge, zlasti do ZDA ne pretirano prijazne države. Zadnji dogovor, ki je preživel zadnjega četrt stoletja »ogrevanja« odnosov po koncu hladne vojne, je Novi Start, ki sta ga aprila 2010 v Pragi podpisala takratni ameriški predsednik Barack Obama in njegov tedanji ruski kolega Dmitrij Medvedjev. V njem sta se državi zavezali, da bosta za 30 odstotkov zmanjšali število nameščenih jedrskih konic in omejili število ploščadi za njihovo izstrelitev.

Čeprav podpisnici od začetka obtožujeta druga drugo, da sporazuma ne spoštujeta, da poskušata drugače razvijati v njem prepovedano orožje, hkrati pa tako ali drugače onemogočata obojestranske nadzore nad izvajanjem dogovora, ta formalno še velja do februarja prihodnjega leta. Pred dvema tednoma je Putin izjavil, da ga je njegova država pripravljena spoštovati še eno leto po izteku, če bodo to storile tudi ZDA in ne bodo spodkopavale strateškega ravnovesja.

Iz Bele hiše so takrat odgovorili zgolj, da je Trump s Putinovim predlogom seznanjen, a da tudi sami čakajo, kako bo on sam odgovoril nanj. Zatišje pričakovanja je včeraj prekinil Trump, ki je novinarju ruske državne agencije Tass povedal: »To se mi zdi dobra zamisel.« Peskov, ki se je še pred nekaj dnevi pritoževal, da se na ameriški strani na te miroljubne ruske pobude še vedno ne odzivajo, je danes izjavil, da v Rusiji izjave ameriškega predsednika »pozdravljamo in verjamemo, da že daje razloge za optimizem, da bodo Združene države podprle pobudo predsednika Putina«.

Dvomi o bojni učinkovitosti tomahavkov

Pobuda brez odziva

Manj mednarodnih odzivov je bilo slišati na nedavno »mirovno pobudo« ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Ta je včeraj, ko je noč pred tem njegova država doživela še en obsežen ruski napad z okoli 50 raketami in desetkrat več brezpilotnimi letali, pozval k »enostranskemu premirju v zraku«.

To bi bilo po njegovih besedah mogoče vzpostaviti, kar bi utrlo pot do pristne diplomacije, »toda ZDA in Evropa bi morale ukrepati, da bi Putina prisilile, da preneha«. Po zadnjih ruskih napadih na Ukrajino je iz Kijeva slišati čedalje več obtožb o zahodnem molčanju. »Putin se preprosto smeje Zahodu, njegovi tišini in pomanjkanju odločnega odziva. Rusija je zavrnila vse ponudbe za ustavitev vojne ali vsaj zaustavitev napadov. Poskuša odkrito uničiti našo civilno infrastrukturo. Svet se ni odzval. Borili se bomo, da svet ne bo molčal,« je izjavil Zelenski.

Iz prestolnic velesil, ki se »prek posrednikov« že 1321. dan vojskujeta v Ukrajini, ni bilo slišati nobenega resnega odziva na njegovo pobudo o »premirju v zraku«.