Novih sedem mesecev za Teheran

New York – Maratonska pogajanja o spornem iranskem jedrskem programu so se danes kljub izteku roka končala brez končnega dogovora, zato so pogajalci sklenili, da jih podaljšajo. Do marca prihodnje leto naj bi sprejeli okvirna izhodišča, končni dogovor pa naj bi oblikovali do 1. julija.

Na velike razlike med Teheranom in šesterico mednarodnih pogajalcev (vseh pet stalnih članic varnostnega sveta ZN – ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija – ter Nemčija) je že v nedeljo opozoril ameriški predsednik Barack Obama, ki si najbolj želi sklenitve dogovora, saj bi ta bil pomemben zunanjepolitični dosežek njegovega predsedovanja. Še vedno ni soglasja o ključnih vprašanjih, kot je količina obogatenega urana, ki bi ga Iran lahko proizvajal kot gorivo za jedrske elektrarne.

Pogajalska skupina 5+1 je novembra lani s Teheranom sklenila­ začasen sporazum, ki je omejil zmožnosti iranskega jedrskega programa v zameno za nekoliko bolj sproščene sankcije. Ameriški pogajalci že nekaj tednov opozarjajo, da lahko Teheran hitro pospeši izdelavo obogatenega urana. Obe strani se po mesecih pogovorov še vedno ne moreta zediniti, koliko centrifug za bogatenje urana lahko islamska republika obdrži. Trenutno se jih od okoli 19.000 vrti 10.000, Teheran bi rad obdržal industrijsko zmogljivost bogatenja, ZDA in njeni evropski partnerji bi jo omejili na nekaj tisoč centrifug.

Vprašljiva je tudi usoda težkovodne jedrske elektrarne v Araku, saj lahko v njej proizvajajo plutonij za izdelavo jedrskega orožja. ZDA in Združeni narodi pritiskajo na iranski vrh, naj dovoli delo inšpektorjem ZN, ki preiskujejo, ali država izvaja skrivne študije o razvoju jedrskega orožja, kar v Teheranu vztrajno zanikajo, češ da gre za miroljuben program. Po drugi strani se Iran zavzema za hitro odpravo sankcij ob sklenitvi dogovora, medtem ko Zahod vztraja pri postopnem opuščanju omejitev.

Sumničav kongres

Britanski zunanji minister Philip­ Hammond je prejšnji teden omenjal možnost podaljšanja roka, njegov ameriški kolega John Kerry pa je do nedeljskega srečanja z iranskim zunanjim ministrom Džavadom Zarifom vztrajal, da bo diplomatski vrh na Dunaju oblikoval vsaj »osnutek dogovora«. Razvoja dogodkov so bili najbolj veseli v Izraelu. Premier Benjamin Netanjahu je dejal, da je odlog boljši od slabega dogovora. »Potrebujemo trdna zagotovila, da bo Iran razgradil svoje zmožnosti za izdelavo jedrskega orožja, šele potem bomo ukinili sankcije. Ker teh zagotovil ni, je sedanji razplet boljši, precej boljši,« je dejal za BBC.

Sumničav je tudi ameriški kongres, ne samo republikanci, pač pa tudi demokratski poslanci in senatorji. Če Beli hiši ne bo uspelo prepričati kongresa, da so dosegli­ najstrožji mogoč sporazum, ta zelo verjetno ne bo dobil potrebne podpore, ki je že tako na majavih nogah, saj desnica predsedniku ne privošči niti najmanjše diplomatske zmage. Zato je po besedah Suzanne Maloney iz Središča za mednarodne odnose (CFR) sedanji status quo, ki je omejil najbolj grozeče dele iranskega jedrskega programa, morda celo boljša rešitev od dokončnega sporazuma, ki bi ga omajalo nezadovoljstvo Izraela in ameriškega kongresa.

Bela hiša se vse glasneje sprašuje, kakšna so pooblastila glavnega iranskega pogajalca Zarifa, saj v islamski republiki drži vse niti v rokah vrhovni verski voditelj, ajatola Ali Hamenei. Po izvolitvi zmernega konservativca Hasana Rohanija, nekdanjega iranskega jedrskega pogajalca z mednarodno skupnostjo, za predsednika države je upala na popuščanje pri kljubovanju Zahodu za vsako ceno. Vendar politični analitiki opozarjajo, da konservativni krogi v Teheranu čakajo na prvo napako, da obtožijo reformiste zavajanja Hameneija in preobrnejo tok dogajanja. Iran je v času prevlade trdorokcev kljub ostrim sankcijam precej razširil svoje jedrske zmogljivosti.

Diplomatska otoplitev

Sedemmesečni odlog med nekaterimi neodvisnimi strokovnjaki ne zbuja zaupanja, da bosta obe strani dosegli dogovor. »Ne verjamem, da bodo lažje obšli ovire, ki jih niso mogli premagati v zadnjih štirih mesecih intenzivnih pogajanj,« je prepričan Mark Kirkpatrick, nekdanji uradnik na ameriškem zunanjem ministrstvu, ki spremlja pogajanja za Mednarodni inštitut za strateške študije v Londonu. »A podaljšanje je zagotovo boljša možnost od vrnitve na začetek, z več centrifugami in ostrejšimi sankcijami,« je prepričan tudi ­Kirkpatrick.

Pogajanja so pomemben del diplomatske otoplitve med ZDA in Iranom. Čeprav ameriški diplomati vztrajno ponavljajo, da pogovori na Dunaju ne zajemajo varnostnih vprašanj na Bližnjem vzhodu, so ustvarili ozračje, v katerem je lahko Obama prejšnji mesec poslal skrivno pismo Hameneiju, v katerem je predlagal sodelovanje v boju proti skrajnežem Islamske države.