O premieru X in predsedniku, ki ni notar
Strankarska voditelja sta se do zadnjega dogovarjala o prihodnjem premieru. V pričakovanju konzultacij pri Mattarelli.
Odpri galerijo
Vodja Gibanja 5 zvezd Luigi Di Maio na poti na pogajanja z Matteom Salvinijem o oblikovanju skupne vlade. FOTO: AP
Med Luigijem Di Maiem in Matteom Salvinijem včeraj še vedno ni bilo strinjanja o famoznem 'tretjem imenu', osebi X, ki bi lahko postala prihodnji premier. Prvaka strank sta na Kvirinalu pri predsedniku republike prosila še za nekaj dni časa.
Približno 70 dni po parlamentarnih volitvah, na katerih ni bilo enega in nedvoumnega zmagovalca, populistično Gibanje 5 zvezd in nacionalistična Liga vneto sestavljata vlado. Za položaj novega stanovalca palače Chigi je bilo včeraj v obtoku več imen, med favoriti je bil omenjan predvsem Giuseppe Conti, 51-letni redni profesor z Univerze v Firencah, predlagalo ga je protisistemsko gibanje. Drugo možno ime, 71-letni profesor ekonomije Giulio Sapelli, po pisanju torinske Stampe ni bilo več posebej aktualno. Oba strankarska voditelja pa bi lahko postala ministra nove vlade.
Včeraj popoldne ju je na konzultacijah vnovič sprejel predsednik Sergio Mattarella: najprej delegacijo protisistemske grupacije z voditeljem Luigijem Di Maiem, proti večeru še predstavnike skrajno desne Lige z Matteom Salvinijem na čelu. Pogajanja so se ves dan zdela fluidna, videti je bilo, da bi lahko še vedno propadla, toda želja obeh akterjev po oblasti je seveda neskončno velika.
Potem ko je Mattarella pretekli teden ostro opozoril oba, naj vendar končata preigravanja, sicer bo sam sestavil nevtralno, nepolitično vlado, sta strankarska prvaka konec tedna v Milanu uprizorila maratonske pogovore in se menda uskladila o vladnem programu. V nedeljo zvečer sta seznanila javnost, da sta telefonirala v predsedniško palačo in jo obvestila, da bosta naslednjega dne objavila »vse«, vključno s premierskim imenom. Salvini je pred tem bombastično izjavil, da se »piše zgodovina« in da »delajo dneve in noči«, voditelja sta navdušeno komentirala, da sta predsedniku »pripravljena poročati o vsem, tudi o imenu bodočega ministrskega predsednika«, ker da so »dokončani vsi detajli«.
Očitno prav vse podrobnosti niso bile dokončane. Di Maio je na primer rekel, da mora biti premier »politik in ne tehnokrat«, odpovedal je tudi televizijski nastop v oddaji Fabia Fazia, predviden za nedeljo zvečer. Salvinijeve razlage so drugače nakazovale, da oseba, predlagana za vodenje vlade, morda vseeno nima enake podpore obeh strank, Gibanja 5 zvezd in Lige.
O imenih je bilo neskončno veliko ugibanj, italijanski mediji so pisali, da bo ime prihodnjega premiera verjetno objavil predsednik republike. Če bi bil predlagani sprejemljiv, bi Mattarella lahko kmalu imenoval prvega ministra, in, na predloge prvakov obeh strank, tudi ministre. Predsednik se je na samozavestne izjave dvojice Di Maio-Salvini odzval, češ da šef države vendar ni notar in da ima zadnjo besedo.
Milanski Corriere della Sera je poročal, da je najobčutljivejše vsebinsko vprašanje politika do priseljevanja. Trša protipriseljenska politika je predvsem voda na mlin oziroma koncesija skrajno desni, nacionalistični, protipriseljensko nastrojeni Ligi. Oboji so skeptični do Evrope in njenih fiskalnih pravil, nezadovoljstvo zaradi slabih ekonomskih razmer in revščine je bilo sploh ena osrednjih tem volitev 4. marca in razlog za velik poraz strank, ki pripadajo političnemu establišmentu. Predsednik države pa je v pogovorih o oblikovanju nove vlade ves čas poudarjal finančne in evropske zaveze Italije. Di Maio in Salvini naj bi se po pisanju tiskovnih agencij tudi dogovorila o zgodnejšem upokojevanju, pa tudi o občutnem znižanju davkov in univerzalnem temeljnem dohodku, kar predlaga Gibanje 5 zvezd.
Če bo Italija naposled dejansko dobila novo vlado, se bo ta prècej soočila s premnogimi izzivi. Italijansko gospodarstvo je šibko, je med tistimi v evrskem območju, ki najbolj stagnirajo, gospodarska rast je skromna. Poleg ekonomskih težav so posebej žgoče vprašanje migracije. Število priseljencev, ki prihajajo iz severne Afrike, se je v preteklem letu sicer zmanjšalo po podpisu sporazuma z Libijo. Zlasti Liga je zainteresirana za to, da bi kontroverzni sporazum še naprej veljal, v volilni kampanji je novačila glasove z obljubami o deportacijah prišlekov. Prihajajoči poletni čas, in takrat je prihodov čez Sredozemlje običajno največ, bo v tem smislu težaven za morebitno novo vlado v Rimu, obenem se prav zdaj Evropska unija dogovarja o reformi azilne politike.
Približno 70 dni po parlamentarnih volitvah, na katerih ni bilo enega in nedvoumnega zmagovalca, populistično Gibanje 5 zvezd in nacionalistična Liga vneto sestavljata vlado. Za položaj novega stanovalca palače Chigi je bilo včeraj v obtoku več imen, med favoriti je bil omenjan predvsem Giuseppe Conti, 51-letni redni profesor z Univerze v Firencah, predlagalo ga je protisistemsko gibanje. Drugo možno ime, 71-letni profesor ekonomije Giulio Sapelli, po pisanju torinske Stampe ni bilo več posebej aktualno. Oba strankarska voditelja pa bi lahko postala ministra nove vlade.
Včeraj popoldne ju je na konzultacijah vnovič sprejel predsednik Sergio Mattarella: najprej delegacijo protisistemske grupacije z voditeljem Luigijem Di Maiem, proti večeru še predstavnike skrajno desne Lige z Matteom Salvinijem na čelu. Pogajanja so se ves dan zdela fluidna, videti je bilo, da bi lahko še vedno propadla, toda želja obeh akterjev po oblasti je seveda neskončno velika.
Zadnja beseda
Potem ko je Mattarella pretekli teden ostro opozoril oba, naj vendar končata preigravanja, sicer bo sam sestavil nevtralno, nepolitično vlado, sta strankarska prvaka konec tedna v Milanu uprizorila maratonske pogovore in se menda uskladila o vladnem programu. V nedeljo zvečer sta seznanila javnost, da sta telefonirala v predsedniško palačo in jo obvestila, da bosta naslednjega dne objavila »vse«, vključno s premierskim imenom. Salvini je pred tem bombastično izjavil, da se »piše zgodovina« in da »delajo dneve in noči«, voditelja sta navdušeno komentirala, da sta predsedniku »pripravljena poročati o vsem, tudi o imenu bodočega ministrskega predsednika«, ker da so »dokončani vsi detajli«.
Očitno prav vse podrobnosti niso bile dokončane. Di Maio je na primer rekel, da mora biti premier »politik in ne tehnokrat«, odpovedal je tudi televizijski nastop v oddaji Fabia Fazia, predviden za nedeljo zvečer. Salvinijeve razlage so drugače nakazovale, da oseba, predlagana za vodenje vlade, morda vseeno nima enake podpore obeh strank, Gibanja 5 zvezd in Lige.
Najobčutljivejše vsebinsko vprašanje je politika do priseljevanja.
O imenih je bilo neskončno veliko ugibanj, italijanski mediji so pisali, da bo ime prihodnjega premiera verjetno objavil predsednik republike. Če bi bil predlagani sprejemljiv, bi Mattarella lahko kmalu imenoval prvega ministra, in, na predloge prvakov obeh strank, tudi ministre. Predsednik se je na samozavestne izjave dvojice Di Maio-Salvini odzval, češ da šef države vendar ni notar in da ima zadnjo besedo.
Izzivi
Milanski Corriere della Sera je poročal, da je najobčutljivejše vsebinsko vprašanje politika do priseljevanja. Trša protipriseljenska politika je predvsem voda na mlin oziroma koncesija skrajno desni, nacionalistični, protipriseljensko nastrojeni Ligi. Oboji so skeptični do Evrope in njenih fiskalnih pravil, nezadovoljstvo zaradi slabih ekonomskih razmer in revščine je bilo sploh ena osrednjih tem volitev 4. marca in razlog za velik poraz strank, ki pripadajo političnemu establišmentu. Predsednik države pa je v pogovorih o oblikovanju nove vlade ves čas poudarjal finančne in evropske zaveze Italije. Di Maio in Salvini naj bi se po pisanju tiskovnih agencij tudi dogovorila o zgodnejšem upokojevanju, pa tudi o občutnem znižanju davkov in univerzalnem temeljnem dohodku, kar predlaga Gibanje 5 zvezd.
Če bo Italija naposled dejansko dobila novo vlado, se bo ta prècej soočila s premnogimi izzivi. Italijansko gospodarstvo je šibko, je med tistimi v evrskem območju, ki najbolj stagnirajo, gospodarska rast je skromna. Poleg ekonomskih težav so posebej žgoče vprašanje migracije. Število priseljencev, ki prihajajo iz severne Afrike, se je v preteklem letu sicer zmanjšalo po podpisu sporazuma z Libijo. Zlasti Liga je zainteresirana za to, da bi kontroverzni sporazum še naprej veljal, v volilni kampanji je novačila glasove z obljubami o deportacijah prišlekov. Prihajajoči poletni čas, in takrat je prihodov čez Sredozemlje običajno največ, bo v tem smislu težaven za morebitno novo vlado v Rimu, obenem se prav zdaj Evropska unija dogovarja o reformi azilne politike.
