Ob 15.15: »Tovariši, taborišče imamo v svojih rokah«

Ob osvoboditvi je bilo tam še okoli 21.000 jetnikov. Za številne Jude, Rome, homoseksualce in Jehove priče je bila rešitev prepozna. 
Fotografija: Eden od preživelih Petro Mischtschuk iz Ukrajine ob 70. obletnici ovsvoboditve aprila leta 2015. FOTO: Kai Pfaffenbach/Reuters
Odpri galerijo
Eden od preživelih Petro Mischtschuk iz Ukrajine ob 70. obletnici ovsvoboditve aprila leta 2015. FOTO: Kai Pfaffenbach/Reuters

Ameriški vojaki so 11. aprila leta 1945 osvobodili enega največjih nacističnih koncentracijskih taborišč Buchenwald. To je bilo eno od prvih osvobojenih taborišč na ozemlju Nemčije, v mesecu dni so osvobodili še večino drugih. V Buchenwaldu pri Weimarju je že dlje vladalo napeto vzdušje, saj je bilo od marca 1945 jasno, da zavezniška vojska napreduje v smeri notranjosti Nemčije.

Vodstvo taborišča se je od začetka aprila pripravljalo, da bo spraznilo prostore, zaradi česar so več tisoč judovskih jetnikov le nekaj dni pred osvoboditvijo poslali na pohod.

Američani so 11. aprila dosegli taborišče in ga uspeli osvoboditi, potem ko so jih na pomoč poklicali nekateri jetniki. »Tovariši, taborišče imamo v svojih rokah,« se je 11. aprila zgodaj popoldne, natančneje ob 15.15, razlegel glas po celotnem območju Buchenwalda. Iz istih zvočnikov, s koder so jetniki poslušali ukaze, so sedaj slišali neverjetne besede, ki so napovedale svobodo.



Ob osvoboditvi je bilo tam še okoli 21.000 jetnikov, piše STA. Za številne Jude, Rome, homoseksualce in Jehove priče je bila rešitev prepozna. V taborišču so od ustanovitve leta 1937 namreč ubili več kot 56.000 ljudi, skupno je bilo v osrednjem taborišču Buchenwald in drugih podružnicah taborišča zaprtih skoraj 280.000 ljudi, navaja NDR.

Ob osvoboditvi je bilo tam še okoli 21.000 jetnikov. FOTO: Handout Reuters
Ob osvoboditvi je bilo tam še okoli 21.000 jetnikov. FOTO: Handout Reuters


Po Buchenwaldu še Bergen-Belsen, Dachau in Ravensbrück


Osvoboditev Buchenwalda velja za prvo osvoboditev ohranjenega in le delno izpraznjenega koncentracijskega taborišča na ozemlju Nemčije. Pred tem so že osvobodili taborišče Ohrdruf 5. aprila, francoska vojska pa je 7. aprila osvobodila manjše taborišče Wiesengrund pri Heilbronnu, ki pa je bilo skoraj v celoti izpraznjeno. Rešili so le nekaj sto jetnikov, večina jih je umrla kmalu po osvoboditvi.

Po osvoboditvi Buchenwalda so sledila tudi druga nacistična taborišča na ozemlju Nemčije ter širše. Britanci so 15. aprila 1945 osvobodili Bergen-Belsen v deželi Spodnja Saška, proti koncu aprila pa med drugim sledita še osvoboditev taborišč Dachau in Ravensbrück.

To je bilo eno od prvih osvobojenih taborišč na ozemlju Nemčije, v mesecu dni so osvobodili še večino drugih. FOTO: Lisi Niesner/Reuters
To je bilo eno od prvih osvobojenih taborišč na ozemlju Nemčije, v mesecu dni so osvobodili še večino drugih. FOTO: Lisi Niesner/Reuters


Ob 75. obletnici osvoboditve Buchenwalda so načrtovali spominsko slovesnost, ki naj bi potekala 5. aprila. To so zaradi izbruha koronavirusa odpovedali, vseeno pa se nameravajo pri muzeju, ki upravlja s taboriščem, spomniti številnih žrtev. Kot je povedal vodja muzeja Volkhard Knigge, gre za več kot le obletnico.

»Nekaj smo izgubili, kar ne moremo več dobiti nazaj. Ne manjka nam dogodek, manjka nekaj temeljnega. Tako na človeški ravni kot na ravni družbene usmeritve. Predvsem danes, ko je v celi Evropi vedno bolj čutiti nacionalistične težnje,« je povedal po poročanju STA.

Zato so se pri muzeju odločili za virtualno spominsko slovesnost na dan osvoboditve v soboto, 11. aprila. Na posebni spletni strani bodo objavili govore, ki so jih sicer pripravljali za prireditev. Objavili bodo tudi različne dokumente in filme ter pričevanja preživelih in mladih. Muzej bo tudi simbolno položil vence v imenu vseh diplomatskih predstavništev držav, katerih državljani so bili ubiti v Buchenwaldu.

Komentarji: