Ob izteku mandata v varnostnem svetu: »Slovenija je svojo obljubo spoštovala«

Za Slovenijo in njene diplomate v varnostnem svetu Združenih narodov sta dve naporni leti, je za Delo ocenil Richard Gowan, strokovnjak za Združene narode in geopolitiko pri mislišču Crisis Group. Z njim smo potegnili črto pod iztekajoči se mandat države v najvišjem telesu svetovne organizacije.

Katero vprašanje je najbolj zaznamovalo mandat Slovenije v varnostnem svetu?

Vojna med Izraelom in Hamasom v Gazi je bila prevladujoče vprašanje v Združenih narodih v zadnjih dveh letih, celo bolj kot ruska vojna v Ukrajini. Mislim, da številne članice ZN cenijo dejstvo, da je bila Slovenija dosledna pri pozivanju k premirju v Gazi, v nasprotju z nekaterimi drugimi evropskimi članicami varnostnega sveta.

Ali je država lahko zadovoljna s tem, kako se je izkazala?

Slovenska ekipa v New Yorku bi morala biti zelo zadovoljna z doseženim, čeprav bodo diplomati priznali, da sta bili to dve zelo težki leti, predvsem po vrnitvi predsednika Donalda Trumpa v Belo hišo. Slovenci so si pridobili ugled zagovornikov temeljnih načel mednarodnega prava in multilateralizma v času, ko sta oba ogrožena.

Vaša država je obljubila, da se ne bo osredotočala samo na Ukrajino, Balkan in evropska varnostna vprašanja. Mislim, da je to obljubo spoštovala. Članice varnostnega sveta iz drugih regij cenijo, da je Slovenija trdo delala tudi na Bližnjem vzhodu, v Afriki in drugih regijah.

Kdaj je bil glas Slovenije najbolj jasno slišan in kako bi ocenili učinkovitost njenega delovanja v varnostnem svetu v primerjavi z drugimi nestalnimi članicami?

Slovenija se je tako lani kot letos močno uskladila z drugimi izvoljenimi članicami pri pozivanju k premirju v Gazi. Ta diplomatska kampanja pritiska je imela na terenu le omejen učinek, toda pomembno je bilo, da so izvoljene članice ostale pri tem vprašanju enotne.

Med obema predsedovanjema varnostnemu svetu je Slovenija organizirala sestanke na visoki ravni o potrebi po »voditeljstvu za mir«. Mislim, da so nekatere druge članice varnostnega sveta menile, da je to preveč teoretična tema. Toda decembrska razprava o vlogi generalnega sekretarja kot voditelja mirovnih prizadevanj je bila zelo koristna, saj je članicam ZN omogočila, da razpravljajo o profilu naslednjega glavnega uradnika ZN, kar bo občutljiva tema pogajanj v letu 2026.

Dejstvo, da je Slovenija lahko vodila prvi skupinski obisk varnostnega sveta v Damasku ta mesec, je bil pomemben dosežek, saj odpira pot ZN k večji vlogi pri podpiranju sirske politične tranzicije. Pomembno je bilo, da so članice varnostnega sveta videle Sirijo na lastne oči in bile so dobro sprejete.

Na katerih področjih bi država lahko ravnala bolje?

Nekateri evropski diplomati menijo, da bi Slovenija lahko bila odločnejša pri zoperstavljanju Rusiji zaradi vojne v Ukrajini. Pričakovati je, da bo Latvija, ki bo nasledila Slovenijo kot vzhodnoevropska članica varnostnega sveta, zavzela trši pristop. Toda mislim, da je Slovenija poskušala uravnotežiti trdno diplomatsko obrambo Ukrajine z zavedanjem, da mora varnostni svet obravnavati širši razpon kriz po svetu, če želi ohraniti verodostojnost pri državah in javnostih zunaj Evrope.

Kljub resnim pomanjkljivostim je Slovenija skupaj z večino članic varnostnega sveta glasovala za mirovni načrt predsednika Trumpa za Gazo. Bi Slovenija in drugi lahko obžalovali svojo podporo temu načrtu?

Resolucija je zmešnjava in močno dvomim, da bo kdaj uresničena, vsaj ne brez resnih sprememb. Besedilo ne priznava ustrezno palestinskih pravic. Toda mislim, da so se članice sveta pravilno odločile, ko so podprle resolucijo, saj ta vsaj omogoča vlogo ZN v diplomatskih razpravah o prihodnosti Gaze.