Ogenj v černobilskih gozdovih po več kot tednu pod nadzorom
V desetih dneh so se požari nevarno približali opuščeni černobilski nuklearki. Na kraju razdejanja je še več kot 400 gasilcev.
Odpri galerijo
Tako se je dim dvigal nad enim od požarov v okolici Černobila v nedeljo, 12. aprila. FOTO: Volodymyr Shuvayev/AFP
Oblaki dima več obsežnih gozdnih požarov, ki že deseti dan divjajo v okolici opuščene černobilske nuklearke na severu Ukrajine, bi po najnovejših napovedih ukrajinskega državnega centra za jedrsko varnost utegnili doseči tudi ukrajinsko prestolnico Kijev, a so jih gasilci po več kot tednu gašenja le spravili pod nadzor.
Po predvidevanjih omenjenega centra naj bi se gibanje zračnih mas obrnilo proti jugovzhodu, kar bi pomenilo, da bi morebitno onesnažen dim zaneslo na najbolj naseljena območja države.
Medtem še vedno ni povsem jasno, ali se je zaradi požarov, ki so se že nevarno približali opuščenemu mestu Pripjat na zaprtem območju Černobila in tamkajšnji opuščeni nuklearki ter odlagališču nevarnih jedrskih odpadkov, sevanje povečalo ali se ni. Prvi dan po požaru je namreč Jegor Firsov iz ukrajinske državne okoljske inšpekcije na spletu sporočil, da so se zaradi požarov ravni sevanja povišale, kmalu zatem pa so predstavniki vlade to zanikali in še zdaj zatrjujejo, da je sevanje v mejah normale.
Požari so se od začetnih nekaj deset hektarov močno razširili. Britanski BBC tako piše, da je največji menda zajel že 34.000 hektarov v glavnem nenaseljenih gozdnatih območij, drugi največji, ki je samo še kakšen kilometer oddaljen od černobilske nuklearke, pa površino 12.000 hektarov.
Po besedah vodje ukrajinske državne agencije za upravljanje zaprtega območja Černobila Katerine Pavlove so okrog opuščene jedrske elektrarne napravili varnostne preseke, da bi tako preprečili, da bi požar zajel območje elektrarne, toda to še ni bilo zagotovilo, da je območje varno.
Organizator turističnih obiskov zaprtega območja in mesta Pripjat Jaroslav Emelijanenko se zato boji, da bodo požari poleg okoljske povzročili tudi veliko gospodarsko škodo. Če bo namreč to opuščeno mesto pogorelo, bo konec turizma, ki se je v zadnjih letih močno razmahnil.
Leta 2018 je zaprto območje Černobila in Pripjat obiskalo že 70.000 turistov, lani pa se je njihovo število zaradi serije o Černobilu na HBO še močno povečalo. Območje je zaradi svoje zgodovine – leta 1986 je tu eksplodiral četrti reaktor jedrske elektrarne in z velikim oblakom radioaktivnega prahu ogrozil velik del Evrope – za pustolovske in ekstremne turiste namreč zelo privlačno.
Po predvidevanjih omenjenega centra naj bi se gibanje zračnih mas obrnilo proti jugovzhodu, kar bi pomenilo, da bi morebitno onesnažen dim zaneslo na najbolj naseljena območja države.
Medtem še vedno ni povsem jasno, ali se je zaradi požarov, ki so se že nevarno približali opuščenemu mestu Pripjat na zaprtem območju Černobila in tamkajšnji opuščeni nuklearki ter odlagališču nevarnih jedrskih odpadkov, sevanje povečalo ali se ni. Prvi dan po požaru je namreč Jegor Firsov iz ukrajinske državne okoljske inšpekcije na spletu sporočil, da so se zaradi požarov ravni sevanja povišale, kmalu zatem pa so predstavniki vlade to zanikali in še zdaj zatrjujejo, da je sevanje v mejah normale.
Največji požar že na 34.000 hektarih
Požari so zajeli in opustošili ogromne površine v okolici Černobila. FOTO: Volodymyr Shuvayev/AFP
Požari so se od začetnih nekaj deset hektarov močno razširili. Britanski BBC tako piše, da je največji menda zajel že 34.000 hektarov v glavnem nenaseljenih gozdnatih območij, drugi največji, ki je samo še kakšen kilometer oddaljen od černobilske nuklearke, pa površino 12.000 hektarov.
Po besedah vodje ukrajinske državne agencije za upravljanje zaprtega območja Černobila Katerine Pavlove so okrog opuščene jedrske elektrarne napravili varnostne preseke, da bi tako preprečili, da bi požar zajel območje elektrarne, toda to še ni bilo zagotovilo, da je območje varno.
Okoljska in gospodarska škoda
Požar je že uničil okolico naselja Poliske na zaprtem območju Černobila. FOTO: Stringer/Reuters
Organizator turističnih obiskov zaprtega območja in mesta Pripjat Jaroslav Emelijanenko se zato boji, da bodo požari poleg okoljske povzročili tudi veliko gospodarsko škodo. Če bo namreč to opuščeno mesto pogorelo, bo konec turizma, ki se je v zadnjih letih močno razmahnil.
Leta 2018 je zaprto območje Černobila in Pripjat obiskalo že 70.000 turistov, lani pa se je njihovo število zaradi serije o Černobilu na HBO še močno povečalo. Območje je zaradi svoje zgodovine – leta 1986 je tu eksplodiral četrti reaktor jedrske elektrarne in z velikim oblakom radioaktivnega prahu ogrozil velik del Evrope – za pustolovske in ekstremne turiste namreč zelo privlačno.
