Obrisi Johnsonovega (trdega) brexita
Najverjetnejši novi britanski premier poskuša na vsak način pokazati, da bo drugačen od predhodnice.
Odpri galerijo
Boris Johnson bo prihodnji teden skoraj gotovo potrjen kot vodja britanske konservativne stranke. FOTO: Reuters
Britanski funt je ta teden v primerjavi z ameriškim dolarjem padel na najnižjo raven po marcu 2017. Vzrok za to je bilo sicer nekoliko pozno spoznanje finančnih trgov, da Združeno kraljestvo drvi v smeri brexita brez dogovora in da bo prihodnji teden na vrhu vlade ustoličilo evroskeptika, ki verjame, da mora država na vsak način izstopiti iz EU do 31. oktobra.
Boris Johnson je šele ob izteku tekme za novega voditelja konservativne stranke natančneje razkril svoje načrte, povezane z brexitom. Njegovo izhodišče je, da Združeno kraljestvo ne more več odlagati izstopa iz EU in da je ločitveni sporazum, ki ga je britanska vlada dosegla po skoraj dveh letih mukotrpnih pogajanj z evropskimi partnerji, mrtev.
Konservativna vlada pod vodstvom premiera Johnsona ne bo avtomatično poravnala 39 milijard evrov visokega izstopnega računa, v katerega je privolila vlada Therese May. V znak dobre volje bo enostransko zagotovila pravice evropskih državljanov, med njimi tudi kakih 5000 Slovencev, ki živijo na Otoku, in se zavzela za začetek trgovinskih pogajanj z EU, v okviru katerih hoče rešiti tudi tako imenovano irsko vprašanje. S tem se bo odpovedala irskemu varovalu, mehanizmu, ki bi preprečil nastanek fizične meje na irskem otoku ob morebitnem neuspehu trgovinskih pogajanj Bruslja z Londonom.
»Irsko varovalo mora iz sporazuma. Ta država ga je ustvarila kot zagotovilo za lastno ujetost v carinsko unijo in enotni evropski trg,« je nekdanji britanski zunanji minister in vodja referendumske kampanje za brexit vztrajal med enim izmed zadnjih soočenj z edinim tekmecem, trenutnim zunanjim ministrom Jeremyjem Huntom.
Načrti najverjetnejšega novega britanskega premiera – tekma med Johnsonom in Huntom je v resnici že zdavnaj odločena – niso presenetljivi in potrjujejo trend zaostrovanja britanskih stališč do tako rekoč edinega vprašanja, s katerim se od referenduma leta 2016 ukvarja otoška politika. Velika verjetnost je, da jih bo kot zaostrovanje dojela tudi evropska stran na čelu z novo predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen.
»Kandidata sta jasno povedala, da nameravata 31. oktobra, tudi brez dogovora, Združeno kraljestvo popeljati iz EU,« je za Delo povedala Georgina Wright, strokovnjakinja za brexit pri londonskem možganskem trustu Institute for Government. Oba sta med načrte vključila tudi izpogajanje novega ločitvenega sporazuma z EU, kar je evropska stran do zdaj vztrajno zavračala.
Čeprav Georgina Wright ni izključila možnosti novih pogajanj, je po njenem malo verjetno, da bo Unija privolila v izključitev irskega varovala iz vsebine sporazuma, saj sedemindvajseterica v nasprotju z evroskeptičnim krilom britanske konservativne stranke ne verjame, da obstajajo tehnološke rešitve, ki bi odpravile potrebo po vzpostavitvi fizičnih nadzornih točk na meji z Irsko, ki bo po brexitu edina kopenska meja med Združenim kraljestvom in EU. Spomnimo: irsko varovalo je bilo glavni vzrok za trikratno zavrnitev ločitvenega sporazuma v britanskem parlamentu. Težave in pomisleki, povezani s tem, so v zadnjih mesecih morda izginili iz javnih razprav, a so še vedno ključna ovira na poti do urejenega brexita.
Nepremakljiva stališča obeh strani tako povečujejo verjetnost kaotičnega razpleta. Johnson več kot očitno računa na to, da bo z grožnjo z brexitom brez dogovora evropsko stran pripravil na popuščanje. Evropska stran, nasprotno, verjame, da ima v rokah vse glavne adute in da mora le dovolj dolgo vztrajati, da bo britanska dokončno popustila. To je lahko le uvod v dolgo jesen, polno razočaranj.
Boris Johnson je šele ob izteku tekme za novega voditelja konservativne stranke natančneje razkril svoje načrte, povezane z brexitom. Njegovo izhodišče je, da Združeno kraljestvo ne more več odlagati izstopa iz EU in da je ločitveni sporazum, ki ga je britanska vlada dosegla po skoraj dveh letih mukotrpnih pogajanj z evropskimi partnerji, mrtev.
Konservativna vlada pod vodstvom premiera Johnsona ne bo avtomatično poravnala 39 milijard evrov visokega izstopnega računa, v katerega je privolila vlada Therese May. V znak dobre volje bo enostransko zagotovila pravice evropskih državljanov, med njimi tudi kakih 5000 Slovencev, ki živijo na Otoku, in se zavzela za začetek trgovinskih pogajanj z EU, v okviru katerih hoče rešiti tudi tako imenovano irsko vprašanje. S tem se bo odpovedala irskemu varovalu, mehanizmu, ki bi preprečil nastanek fizične meje na irskem otoku ob morebitnem neuspehu trgovinskih pogajanj Bruslja z Londonom.
Zaostrovanje stališč
»Irsko varovalo mora iz sporazuma. Ta država ga je ustvarila kot zagotovilo za lastno ujetost v carinsko unijo in enotni evropski trg,« je nekdanji britanski zunanji minister in vodja referendumske kampanje za brexit vztrajal med enim izmed zadnjih soočenj z edinim tekmecem, trenutnim zunanjim ministrom Jeremyjem Huntom.
Načrti najverjetnejšega novega britanskega premiera – tekma med Johnsonom in Huntom je v resnici že zdavnaj odločena – niso presenetljivi in potrjujejo trend zaostrovanja britanskih stališč do tako rekoč edinega vprašanja, s katerim se od referenduma leta 2016 ukvarja otoška politika. Velika verjetnost je, da jih bo kot zaostrovanje dojela tudi evropska stran na čelu z novo predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen.
»Kandidata sta jasno povedala, da nameravata 31. oktobra, tudi brez dogovora, Združeno kraljestvo popeljati iz EU,« je za Delo povedala Georgina Wright, strokovnjakinja za brexit pri londonskem možganskem trustu Institute for Government. Oba sta med načrte vključila tudi izpogajanje novega ločitvenega sporazuma z EU, kar je evropska stran do zdaj vztrajno zavračala.
Johnson več kot očitno računa na to, da bo z grožnjo z brexitom brez dogovora evropsko stran pripravil na popuščanje. FOTO: Afp
Uvod v dolgo jesen
Johnson več kot očitno računa na to, da bo z grožnjo z brexitom brez dogovora evropsko stran pripravil na popuščanje. FOTO: Afp
Čeprav Georgina Wright ni izključila možnosti novih pogajanj, je po njenem malo verjetno, da bo Unija privolila v izključitev irskega varovala iz vsebine sporazuma, saj sedemindvajseterica v nasprotju z evroskeptičnim krilom britanske konservativne stranke ne verjame, da obstajajo tehnološke rešitve, ki bi odpravile potrebo po vzpostavitvi fizičnih nadzornih točk na meji z Irsko, ki bo po brexitu edina kopenska meja med Združenim kraljestvom in EU. Spomnimo: irsko varovalo je bilo glavni vzrok za trikratno zavrnitev ločitvenega sporazuma v britanskem parlamentu. Težave in pomisleki, povezani s tem, so v zadnjih mesecih morda izginili iz javnih razprav, a so še vedno ključna ovira na poti do urejenega brexita.
Nepremakljiva stališča obeh strani tako povečujejo verjetnost kaotičnega razpleta. Johnson več kot očitno računa na to, da bo z grožnjo z brexitom brez dogovora evropsko stran pripravil na popuščanje. Evropska stran, nasprotno, verjame, da ima v rokah vse glavne adute in da mora le dovolj dolgo vztrajati, da bo britanska dokončno popustila. To je lahko le uvod v dolgo jesen, polno razočaranj.
