

V Nemčiji je avgusta na daljavo vsaj občasno delalo 24,4 odstotka zaposlenih, kaže raziskava münchenskega inštituta za gospodarske raziskave Ifo. »Razširjenost dela od doma je od leta 2022 razmeroma stabilna,« je objavo študije pospremil Jean-Victor Alipour iz Ifa.
Kot je po poročanju STA pojasnil Alipour, ni zaznati trenda vračanja v pisarne. »Primeri posameznih podjetij, ki so svojim zaposlenim odredili povratek v pisarne, ostajajo osamljeni,« je poudaril.
Največji delež vsaj občasnega dela od doma imajo v Nemčiji v storitvenem sektorju (35,1 odstotka). V predelovalni industriji je ta delež pri 15,7 odstotka, v trgovini pa pri 11,9 odstotka (v trgovini na debelo je delež 17-odstoten, v trgovini na drobno pa 4,6-odstoten).
V gradbeništvu je občasno na daljavo delalo najmanj zaposlenih, in sicer 4,4 odstotka.
Na delo od doma se posebej zanašajo mlada in hitro rastoča podjetja, je povedal Alipour. »To je že trdno vključeno v kulturo delodajalcev prihodnosti,« je zatrdil.

Raziskava iz junija je odkrila, da številni zaposleni v Nemčiji delajo od doma več dni, kot je dovoljeno v uradnih pravilnikih, skozi neformalne dogovore s nadrejenimi, je poročal Newsworm. Več kot polovica zaposlenih je nezadovoljnih s politiko dela od doma, saj se jim zdi preveč toga. Zaposleni si, kot so še pokazali anketni vprašalniki, pomagajo s »kreativnim razporejanjem« (npr. zdravniški pregledi), da si zagotovijo delo od doma.
Ko so direktorji večjih podjetji, kot sta Deutsche Bank in SAP, pozvali delavce, naj se vrnejo v pisarne, so doživeli močan odpor.
Od junija morajo zaposleni delati v pisarni najmanj tri dni na teden (eden od njih obvezno ponedeljek ali petek), vodilni menedžerji pa celo štiri. Delo na daljavo je omejeno na največ 40 odstotkov delovnega časa.
Zaposleni pravijo, da je v pisarnah premalo prostora. Sindikat DBV, ki ga vodi Stephan Szukalski, opozarja, da ukrep povzroča veliko nezadovoljstva, uničuje ugled banke ter krha zaupanje zaposlenih.
Vodstvo (CEO Christian Sewing in COO Rebecca Short) je ob napovedi napovedalo tudi nove pogovore s predstavniki zaposlenih, a odpor ostaja »ogromen«.

Friedrich Merz, novi konservativni kancler, meni, da mora Nemčija povečati obseg dela, da bi znova dosegla blaginjo. A možnosti, ki bi to lahko omogočile, razdvajajo. Ena najljubših razlag v liberalnih in konservativnih krogih v Nemčiji je, da je za gospodarski zaton krivo, ker Nemci izgubljajo delovno vnemo, je pred časom poročal Le Monde.
Friedrich Merz je to vprašanje postavil na vrh svojih prioritet za oživitev stagnirajočega gospodarstva, ki ni zabeležilo rasti že pet let.
»V tej državi moramo znova delati več in predvsem bolj učinkovito. S štiridnevnim delovnim tednom in ‘ravnotežjem med delom in zasebnim življenjem’ ne bomo mogli ohraniti blaginje!« je izjavil sredi maja na gospodarskem forumu svoje stranke Krščanske demokratske unije (CDU), pri čemer je naletel na proteste sindikatov.
Od takrat se celotna država sprašuje o svoji domnevni lenobi, k temu pa je pripomogla tudi študija Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Ta Nemce uvršča na dno lestvice med 34 članicami, saj v povprečju opravijo 1343 ur dela na osebo na leto, v primerjavi s 1500 v Franciji, 1803 na Poljskem in 1897 v Grčiji.
So Nemci res leni, se sprašujejo v francoskem časniku. Povprečni Nemec je leta 2024 delal rekordno malo ur, sindikati opozarjajo, da Nemčija kljub nižjim številom ur ohranja rekordno velik delež zaposlenih. Poleg tega Nemčija vodi po številu dni bolniškega dopusta v Evropi – v povprečju 15,1 dneva na zaposlenega v letu 2023 (prej 11,1 dneva v 2021).
Komentarji