Ameriški predsednik Donald Trump je preklical povabilo Kanadi za pridružitev novoustanovljenemu Odboru za mir, pobudi, ki jo je predstavil na Svetovnem gospodarskem forumu (WEF) v Davosu in s katero želi vplivati na reševanje globalnih konfliktov, poroča Guardian. 

»Naj to pismo služi kot obvestilo, da Odbor za mir umika svoje povabilo glede vstopa Kanade v to, kar bo najprestižnejši odbor voditeljev, kar jih je bilo kdaj sestavljenih,« je Trump zapisal v objavi na družbenem omrežju truth social, naslovljeni na kanadskega premiera Marka Carneyja. Trump je odbor uradno ustanovil v četrtek ob robu foruma v Davosu.

Poteza sledi napetim izmenjavam med Trumpom in Carneyjem v Davosu. Ameriški predsednik je v sredo v svojem nagovoru dejal, da »Kanada živi zaradi Združenih držav Amerike«, ter Carneyju očital, da v svojem govoru na WEF ni izkazal dovolj hvaležnosti ZDA. »Zapomni si to, Mark, za naslednjič, ko boš dajal svoje izjave,« je dodal.

Carney mu je v četrtek iz Quebeca odgovoril, da Kanada ne živi zaradi ZDA. »Kanada uspeva zaradi Kanadčanov,« je poudaril in pri tem priznal, da sta državi zgradili »izjemno partnerstvo«.

Bo Odbor za mir alternativa Združenim narodom?

Trump je pobudo Odbora za mir v Davosu predstavil kot »eno najvplivnejših teles, kar jih je bilo kdaj ustvarjenih v zgodovini sveta«.

V govoru v Davosu je Carney opozoril tudi na razkol v dosedanjem, na pravilih temelječem svetovnem redu, za katerega je okrivil agresivno ravnanje Trumpove administracije. FOTO: Mathieu Belanger/Reuters

Odbor, ki mu bo predsedoval Trump, je bil sprva opisan kot začasno telo za nadzor upravljanja in obnove Gaze, kasneje pa kot širša platforma za reševanje globalnih kriz. Po Trumpovih navedbah si lahko države zagotovijo stalno članstvo z vplačilom milijarde dolarjev že v prvem letu delovanja odbora.

Medtem ko je Trump povabil voditelje okoli 60 držav, je pobudo doslej javno sprejelo le malo zahodnih zaveznic Washingtona. Iz Evropske unije sta se ji za zdaj pridružili Madžarska in Bolgarija.

Med članicami so še Argentina, Bahrajn, Maroko, Pakistan in Turčija, medtem ko so Velika Britanija, Francija in Italija nakazale, da se odboru za zdaj ne nameravajo pridružiti.

Kanadski finančni minister François-Philippe Champagne in vladni viri so pojasnili, da Kanada ne namerava plačati milijarde dolarjev za članstvo. FOTO: Denis Balibouse/Reuters

Carney je pred Davosom sicer dejal, da se Kanada načeloma lahko vidi kot del odbora, vendar je poudaril, da Ottawa še ni preučila vseh podrobnosti glede strukture, delovanja in financiranja.

Kanadski finančni minister François-Philippe Champagne in vladni viri so pri tem pojasnili, da Kanada ne namerava plačati milijarde dolarjev za članstvo.

V govoru v Davosu je Carney opozoril tudi na razkol v dosedanjem, na pravilih temelječem svetovnem redu, za katerega je okrivil agresivno ravnanje Trumpove administracije.

Široka pooblastila nasproti ozki usmerjenosti v Gazo

Trump je v četrtek v Švici dejal, da bo imel odbor, ko bo v celoti oblikovan, zelo široka pooblastila. »Ko bo ta odbor popolnoma sestavljen, bomo lahko naredili, tako rekoč karkoli bomo želeli – in to v sodelovanju z Združenimi narodi,« je dejal.

Ustanovitev odbora je bila sicer potrjena z resolucijo varnostnega sveta ZN v okviru Trumpovega mirovnega načrta za Gazo, pri čemer so v ZN poudarili, da bo njihovo sodelovanje omejeno izključno na ta kontekst.