Po tragediji čilskega vojaškega letala odkrili letalske dele in posmrtne ostanke ponesrečencev
Guverner čilske regije Magallanes José Fernández je potrdil odkritje posmrtnih ostankov.
Odpri galerijo
Čilske letalske sile so objavile posnetek dela letalskega rezervoarja, ki je bil domnevno del izginulega letala. FOTO: AFP
Predstavniki čilskih letalskih sil so objavili, da so v Drakovem prelivu, ki Južno Ameriko ločuje od Antarktike, odkrili ostanke letala, ki so najverjetneje pripadali njihovemu transportnemu vojaškemu letalu C-130 hercules, José Fernández, guverner čilske regije Magallanes, pa je po pisanju AFP danes potrdil tudi odkritje posmrtnih ostankov. Vojska sicer uradne informacije o tem še ni objavila.
Z letalom z 38 ljudmi na krovu, ki je bilo na poti na Antarktiko, vzletelo pa je z letalske baze Chabunco v Punti Arenas, središču najjužnejše regije v Čilu, so stik izgubili v ponedeljek.
Ostanke letalskega tankerja, ki jih še analizirajo, so odkrili okoli 30 kilometrov od točke, na kateri so imeli nazadnje stik s posadko letala. Tudi brazilske oblasti so objavile, da je njihova ladja okoli 500 kilometrov južno od mesta Ushuaia v argentinski Patagoniji odkrila letalske dele, ki bi lahko pripadali izgubljenemu letalu, in osebne predmete.
Pomoč Čilencem pri iskanju so ponudile Argentina, Brazilija, Urugvaj in Velika Britanija, ZDA in Izrael pa sta pomagala s satelitskimi posnetki, piše BBC.
Območje v Drakovem prelivu, na katerem je letalo najverjetneje strmoglavilo – vzrok nesreče še ni pojasnjen –, je sicer divje, neokrnjeno območje ledu, globina oceana pa sega do 3500 metrov.
Letalo je bilo sicer namenjeno v letalsko bazo Presidente Eduardo Frei na Antarktiki, poleg 17 vojakov je bilo na njem še 21 drugih potnikov, ki naj bi jih angažirali pri logistični podpori in vzdrževanju v letalski bazi.
Reševanje so sicer sprožili takoj, ko so z letalom izgubili komunikacijo. Pri njem so bile angažirane tako čilske letalske sile kot ladje. Incident označujejo kot nov zaplet v državi, v kateri je zaradi nasilja med protesti umrlo že 26 ljudi, več kot 12.000 pa jih je bilo po podatkih Organizacije ameriških držav ranjenih.
Z letalom z 38 ljudmi na krovu, ki je bilo na poti na Antarktiko, vzletelo pa je z letalske baze Chabunco v Punti Arenas, središču najjužnejše regije v Čilu, so stik izgubili v ponedeljek.
Ostanke letalskega tankerja, ki jih še analizirajo, so odkrili okoli 30 kilometrov od točke, na kateri so imeli nazadnje stik s posadko letala. Tudi brazilske oblasti so objavile, da je njihova ladja okoli 500 kilometrov južno od mesta Ushuaia v argentinski Patagoniji odkrila letalske dele, ki bi lahko pripadali izgubljenemu letalu, in osebne predmete.
Pomoč Čilencem pri iskanju so ponudile Argentina, Brazilija, Urugvaj in Velika Britanija, ZDA in Izrael pa sta pomagala s satelitskimi posnetki, piše BBC.
FOTO: AFP
Globina morja do 3500 metrov
Območje v Drakovem prelivu, na katerem je letalo najverjetneje strmoglavilo – vzrok nesreče še ni pojasnjen –, je sicer divje, neokrnjeno območje ledu, globina oceana pa sega do 3500 metrov.
Letalo je bilo sicer namenjeno v letalsko bazo Presidente Eduardo Frei na Antarktiki, poleg 17 vojakov je bilo na njem še 21 drugih potnikov, ki naj bi jih angažirali pri logistični podpori in vzdrževanju v letalski bazi.
Reševanje so sicer sprožili takoj, ko so z letalom izgubili komunikacijo. Pri njem so bile angažirane tako čilske letalske sile kot ladje. Incident označujejo kot nov zaplet v državi, v kateri je zaradi nasilja med protesti umrlo že 26 ljudi, več kot 12.000 pa jih je bilo po podatkih Organizacije ameriških držav ranjenih.
FOTO: Čilske letalske sile/Reuters
