V Nemčiji so odkrili nov kos berlinskega zidu, ki so ga že vpisali na spomeniški seznam, poročajo nemški mediji. Na preostanke zidu je med sprehodom naletel
Ephraim Gothe, politik iz vrst socialdemokratov ob odkritju pa je za nemško tiskovno agencijo povedal, da je povsem presenečen, da še obstajajo neodkriti deli. Odkrili so približno 20 metrov dolg betonski kos zidu z držali za luči, ki stoji na ulici Ida von Arnim. V neposredni bližini imajo drugače sedež nemške obveščevalne agencije.
Pristnost zgodovinskih ostankov je potrdila fundacija Berlinski zid, kjer ocenjujejo, da je odkriti del najverjetneje služil kot zaščitni zid. Iz okrožnega urada so sporočili, da na podlagi splošnega izgleda, velikosti in zgradbe ostankov zidu ocenjujejo, da je na novo odkrit kos zidu služil kot dodatna zaščita samega berlinskega zidu. Po vsej verjetnosti gre za del zidu v neposredni bližini mejnega prehoda Waltersdorfer Chaussee, ki je bil primarno namenjen tranzitnemu prometu med vzhodom in zahodom.

Na sliki je protestnik, ki 11. novembra 1989, dva dni po padcu berlinskega zidu, uničuje mejnik, ki je 28 let delil vzhodni in zahodni del nemške prestolnice. Z vrha zidu ga opazujejo mejni pazniki z vzhodnega predela. FOTO: Stringer/Reuters
Danes sicer obeležujejo 57. obletnico pričetka gradnje zidu. Z gradnjo zidu so na pobudo voditelja Nemške demokratične republike
Walterja Ulbrichta pričeli 13. avgusta 1961. Dobrih 155 kilometrov dolg zid je 28 let delil vzhodni in zahodni Berlin ter tako preprečeval odhod nemških državljanov na zahod.
Že na samem začetku leta je bil prav tako odkrit zapuščen del zidu. Januarja je namreč ljubiteljski raziskovalec
Christian Bormann v gozdu v neposredni bližini območja Schönholz odkril dobih 80 metrov dolg kos zidu, ki so ga prav tako vpisali na spomeniški seznam.

Berlinski zid je padel 9. novembra 1989. Na sliki so prebivalci vzhodnega dela Berlina, ki pri Brandenburških vratih proslavljajo odprtje več kot 28 let zaprte meje. FOTO: Str Old Reuters
Komentarji