Odmik od Rusije in toplina za EU
Bela hiša krpa posledice Helsinkov in odnose z Evropo.
Odpri galerijo
Včeraj bi morala vlada Donalda Trumpa 2551 otrok nedokumentiranih priseljencev vrniti staršem, vendar jih je spet pri starših samo okoli 40 odstotkov. FOTO: AFP
New York – Ameriška vlada poskuša popraviti vtis uslužnega odnosa predsednika do ruskega kolega. Bela hiša je preložila napovedan obisk Vladimirja Putina, s katerim je Donald Trump pred dnevi presenetil svetovalce. Zunanji minister pa je prepričeval kongresnike, da imajo trdo politiko do Kremlja.
Najava jesenskega obiska Vladimirja Putina je bila eden izmed Trumpovih prebliskov, s katerim se je vodja ameriške obveščevalne dejavnosti Dan Coats moral soočiti sredi javnega intervjuja. Po premisleku so v Beli hiši prepričali predsednika, da zamisel v kipečem ozračju po helsinškem srečanju morda ni najbolj posrečena, zato so oznanili, da bo obisk po koncu tako imenovane ruske preiskave, ki jo vodi posebni preiskovalec Robert Mueller. Po napovedih bo preiskava trajala še nekaj časa, zato je obisk tako rekoč prestavljen na drugo leto, čeprav je Kremelj že prejel vabilo iz Bele hiše. V Moskvi se niso odzvali nanj, kar je sprožilo vprašanja, ali Putina sploh zanima obisk Washingtona, hkrati so dali vedeti, da bo še precej priložnosti za srečanje predsednikov, med drugim novembra na vrhu skupine G20 v Argentini.
Ob tem je zunanji minister Mike Pompeo prepričeval skeptične senatorje, da ameriška vlada ne bo popuščala Moskvi, in zanikal, da med predsednikom ter njegovimi ministri in svetovalci zija precejšen prepad glede odnosov do Rusije. Hkrati ni razkril podrobnosti s finskega srečanja obeh predsednikov, kljub ugibanjem, da je Američan Rusu morda obljubil odpravo sankcij. »Predsednik ima pravico do zasebnih srečanj,« je bil kratek Pompeo, demokratski senator Bob Menendez pa je nekdanjemu republikanskemu kolegu zabrusil, da »bi te strgal s stropa Capitola, če bi predsednik [Barack] Obama ravnal enako kot predsednik Trump«. Ostre besede na račun slednjega so prihajale z obeh strani, republikanski predsednik senatnega odbora za zunanjo politiko Bob Corker je njegovo vedenje na Finskem označil za »podložno in ustrežljivo«, zunanjo politiko vlade pa za zmeden »nameri in streljaj« pristop. »Odvračamo prijatelje in se spravljamo s tistimi, ki nam očitno želijo škodovati,« je poudaril Corker.
Trump je v sredo presenetil z odločitvijo, da bo (za nekaj časa) nehal riniti v prepad trgovinske vojne z Evropsko unijo, ko sta se s predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem dogovorila o nadaljevanju pogajanj o zniževanju carin in uvoznih ovir. To ni odpravilo dvomov, saj je Bela hiša podobno zbujala optimizem pri pogajanjih s Kitajsko, nato pa znova zaostrila odnose s Pekingom. EU je privolila v večji uvoz soje in utekočinjenega zemeljskega plina, toda pri slednjem bo to težko, saj je ameriški plin precej dražji od ruskega, pri soji pa bodo pomisleki zaradi evropskega strahu pred gensko spremenjenimi pridelki. »Vprašanje je, koliko popuščaš nasilnežu,« je opozorila Maria Demertzis iz bruseljske mnenjske organizacije Bruegel.
Junckerjeva zmaga je Trumpovo javno zagotovilo, da bo premislil o odpravi carin na jeklo in aluminij za EU, ter vsaj odlog grožnje s carinami na evropske avtomobile, ki bi prizadele Nemčijo kot gospodarski motor Evrope, težave pa bi občutile vse države, ki ga pomagajo oskrbovati, tudi Slovenija. »Pištola je še vedno nabita, le da ne meri več v našo glavo, kar je dober trenutek za pogajanja,« je za New York Times dejal direktor Bruegla Guntram Wolff. Ameriški predsednik je v zadnjih dneh večkrat ponovil zamisel o odpravi carin med gospodarskima območjema (medtem ko je hkrati grozil z uvedbo dodatnih), toda politično je to težko uresničljivo in bi zahtevalo dolgotrajna pogajanja. Že sedanji pogovori EU in ZDA bodo po mnenju nekaterih analitikov pomenili oživitev čezatlantskega trgovinskega in naložbenega partnerstva, za mnoge spornega sporazuma TTIP, ki ga je spodbujal prejšnji predsednik Obama, Trump pa je nato ustavil pogajanja.
Najava jesenskega obiska Vladimirja Putina je bila eden izmed Trumpovih prebliskov, s katerim se je vodja ameriške obveščevalne dejavnosti Dan Coats moral soočiti sredi javnega intervjuja. Po premisleku so v Beli hiši prepričali predsednika, da zamisel v kipečem ozračju po helsinškem srečanju morda ni najbolj posrečena, zato so oznanili, da bo obisk po koncu tako imenovane ruske preiskave, ki jo vodi posebni preiskovalec Robert Mueller. Po napovedih bo preiskava trajala še nekaj časa, zato je obisk tako rekoč prestavljen na drugo leto, čeprav je Kremelj že prejel vabilo iz Bele hiše. V Moskvi se niso odzvali nanj, kar je sprožilo vprašanja, ali Putina sploh zanima obisk Washingtona, hkrati so dali vedeti, da bo še precej priložnosti za srečanje predsednikov, med drugim novembra na vrhu skupine G20 v Argentini.
Ob tem je zunanji minister Mike Pompeo prepričeval skeptične senatorje, da ameriška vlada ne bo popuščala Moskvi, in zanikal, da med predsednikom ter njegovimi ministri in svetovalci zija precejšen prepad glede odnosov do Rusije. Hkrati ni razkril podrobnosti s finskega srečanja obeh predsednikov, kljub ugibanjem, da je Američan Rusu morda obljubil odpravo sankcij. »Predsednik ima pravico do zasebnih srečanj,« je bil kratek Pompeo, demokratski senator Bob Menendez pa je nekdanjemu republikanskemu kolegu zabrusil, da »bi te strgal s stropa Capitola, če bi predsednik [Barack] Obama ravnal enako kot predsednik Trump«. Ostre besede na račun slednjega so prihajale z obeh strani, republikanski predsednik senatnega odbora za zunanjo politiko Bob Corker je njegovo vedenje na Finskem označil za »podložno in ustrežljivo«, zunanjo politiko vlade pa za zmeden »nameri in streljaj« pristop. »Odvračamo prijatelje in se spravljamo s tistimi, ki nam očitno želijo škodovati,« je poudaril Corker.
Atlantsko premirje
Trump je v sredo presenetil z odločitvijo, da bo (za nekaj časa) nehal riniti v prepad trgovinske vojne z Evropsko unijo, ko sta se s predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem dogovorila o nadaljevanju pogajanj o zniževanju carin in uvoznih ovir. To ni odpravilo dvomov, saj je Bela hiša podobno zbujala optimizem pri pogajanjih s Kitajsko, nato pa znova zaostrila odnose s Pekingom. EU je privolila v večji uvoz soje in utekočinjenega zemeljskega plina, toda pri slednjem bo to težko, saj je ameriški plin precej dražji od ruskega, pri soji pa bodo pomisleki zaradi evropskega strahu pred gensko spremenjenimi pridelki. »Vprašanje je, koliko popuščaš nasilnežu,« je opozorila Maria Demertzis iz bruseljske mnenjske organizacije Bruegel.
Bela hiša je preložila napovedan obisk Vladimirja Putina.
Mike Pompeo: Ameriška vlada ne bo popuščala Moskvi.
Trump se je za trenutek umaknil od trgovinske vojne z EU.
Mike Pompeo: Ameriška vlada ne bo popuščala Moskvi.
Trump se je za trenutek umaknil od trgovinske vojne z EU.
Junckerjeva zmaga je Trumpovo javno zagotovilo, da bo premislil o odpravi carin na jeklo in aluminij za EU, ter vsaj odlog grožnje s carinami na evropske avtomobile, ki bi prizadele Nemčijo kot gospodarski motor Evrope, težave pa bi občutile vse države, ki ga pomagajo oskrbovati, tudi Slovenija. »Pištola je še vedno nabita, le da ne meri več v našo glavo, kar je dober trenutek za pogajanja,« je za New York Times dejal direktor Bruegla Guntram Wolff. Ameriški predsednik je v zadnjih dneh večkrat ponovil zamisel o odpravi carin med gospodarskima območjema (medtem ko je hkrati grozil z uvedbo dodatnih), toda politično je to težko uresničljivo in bi zahtevalo dolgotrajna pogajanja. Že sedanji pogovori EU in ZDA bodo po mnenju nekaterih analitikov pomenili oživitev čezatlantskega trgovinskega in naložbenega partnerstva, za mnoge spornega sporazuma TTIP, ki ga je spodbujal prejšnji predsednik Obama, Trump pa je nato ustavil pogajanja.
Krivica ločenih družin
Včeraj je minil rok, do katerega bi morala vlada Donalda Trumpa 2551 otok med 5 in 17 letom vrniti staršem, potem ko so jih ločili na meji zaradi vstopa v ZDA brez ustreznih dokumentov. Večino mlajših od petih let so že vrnili staršem, pri starejših pa jim ni uspelo izpolniti sodnega ukaza. Samo okoli 40 odstotkov otrok je spet pri starših, za dobro tretjino pa velja, da jih bodo oblasti težko vrnile družinam. V več sto primerih so starše že izgnali iz države in ne morejo navezati stikov z njimi. ZDA se soočajo z velikimi težavami pri popravljanju krivic sporne politike priseljevanja, ki je povzročila ogorčene odzive po svetu.
Včeraj je minil rok, do katerega bi morala vlada Donalda Trumpa 2551 otok med 5 in 17 letom vrniti staršem, potem ko so jih ločili na meji zaradi vstopa v ZDA brez ustreznih dokumentov. Večino mlajših od petih let so že vrnili staršem, pri starejših pa jim ni uspelo izpolniti sodnega ukaza. Samo okoli 40 odstotkov otrok je spet pri starših, za dobro tretjino pa velja, da jih bodo oblasti težko vrnile družinam. V več sto primerih so starše že izgnali iz države in ne morejo navezati stikov z njimi. ZDA se soočajo z velikimi težavami pri popravljanju krivic sporne politike priseljevanja, ki je povzročila ogorčene odzive po svetu.
