Olajšanje v EU po preklicu referenduma v BiH

Bruselj – Unija bo sprožila strukturni dialog o pravosodju v BiH, je napovedala visoka predstavnica Catherine Ashton po obisku v Banjaluki, kjer je v petek dosegla dogovor s predsednikom Republike srbske Miloradom Dodikom o preklicu napovedanega referenduma o delu sodišča in tožilstva. Prvo srečanje v okviru tega dialoga naj bi potekalo na začetku junija prav v Banjaluki, vodil pa ga bo evropski komisar za širitev Štefan Füle.

Ob tej priložnosti bi med drugimi vprašanji obravnavali reformo pravosodja, delovanje sodnih institucij v državi, v obeh entitetah in okrožju Brčko ter na lokalni ravni, je še dejala prva dama evropske diplomacije, ki je med nenadnim obiskom v BiH zagotovila, da bodo v okviru strukturnega dialoga proučili tudi druga vprašanja, pomembna za delovanje sodnega sistema. Ob koncu dialoga, ki naj omogoči »celovit pregled pravosodja«, saj si »vsako legitimno vprašanje zasluži resno analizo in ustrezne odgovore«, bo evropska komisija sestavila priporočila za odpravljanje težav, je poudarila. Britanska baronica je prepričana, da bo težko pričakovano srečanje prineslo rešitve za konkretne probleme, državo pa znova postavilo na »evropsko pot«.

Težavno približevanje EU

Visoka predstavnica, kajpak, ni pozabila omeniti »jasne evropske perspektive BiH«, ki naj bi se končala s članstvom v Uniji, čeprav bo ta proces spričo nakopičenih problemov še »težaven«. A Unija je, kot vselej, pripravljena pomagati. Obisk Ashtonove je hkrati pripomogel k omilitvi napetosti, kajti predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko je bil že pripravljen izničiti sklep o razpisu referenduma, zagrozil pa je celo z odstavitvijo Dodika, v skladu s pooblastili, ki jih ima po daytonskem sporazumu.

Če izvzamemo Kosovo, je prav BiH kot zadnja med zahodnobalkanskimi državami – bilo je junija 2008, torej še v času slovenskega predsedovanja – z Unijo podpisala stabilizacijsko-pridružitveni sporazum (SAA), ki v širitveni strategiji pomeni čakalnico za pridobitev statusa kandidatke. Toda odtlej se perspektive evropske integracije niso kaj prida zjasnile, kajti BiH se je izčrpavala v nenehnih političnih sporih in medetnični napetosti, tavala od volitev do volitev, ki niso prinesle rešitve iz težav, temveč so, prav nasprotno, vse bolj ločevale tamkajšnje skupnosti, česar niso mogli preprečiti niti dokaj pogosti poskusi posredovanja mednarodnih akterjev z EU in ZDA na čelu.

Z najnovejšimi razmerami v BiH, predvsem v luči dogovora z Dodikom – kar je sprožilo glasno olajšanje v Bruslju, čeprav negotovost še ni v celoti odpravljena, kajti vodja bosanskih Srbov mora najprej prepričati ljudsko skupščino, naj prekliče sklep o razpisu referenduma –, bo Ashtonova prihodnji teden v Bruslju seznanila zunanje ministre skupnosti, morda med delovnim kosilom, če že ne bodo v svetu EU dotlej pripravili uradnih sklepov. Čeprav nezadovoljna opozicija v RS zdaj ugovarja, da predsednik v zameno za koncesijo ni iztržil nobene otipljive obljube evropske odposlanke, visoka predstavnica pričakuje, da bo Dodiku uspelo držati obljubo, ki jo je menda, kot je slišati iz diplomatskih virov, med pogovorom celo nekajkrat ponovil.

Manj pa je jasno, ali bo politični uspeh, ki ga je Unija dosegla z dogovorom o preklicu spornega referenduma, pomagal obuditi prizadevanja, da BiH sedem mesecev po volitvah naposled dobi osrednjo vlado, kar ne bi zgolj pomenilo dolgo pričakovane utrditve oblasti v institucionalno razmajani državi, ampak bi omogočilo tudi odločilni korak k udejanjanju njene evropske perspektive. V Sarajevu, kjer se je visoka predstavnica pogovarjala o možnostih za sestavo vlade, bi radi že konec leta zaprosili za status kandidatke, a bodo še pred tem korakom morali doseči napredek na vrsti področij, predvsem pri reformi ustave, treba pa je tudi opraviti popis prebivalstva.

Prav decembrsko zasedanje evropskega sveta utegne prinesti nove premike na širitveni šahovnici, kajti Črna gora tedaj pričakuje datum za začetek pristopnih pogajanj, medtem ko bo Srbija oktobra izvedela, ali po mnenju evropske komisije izpolnjuje merila za status kandidatke.