

Najnovejše srečanje med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom, prvo po njunem vrhu na Aljaski, je bilo ta teden odpovedano približno tako naglo, kot je bilo sklicano. Najbolj so si oddahnili v Kijevu in evropskih prestolnicah, predvsem v kombinaciji z novimi ameriškimi sankcijami proti ruski naftni industriji. Precej manj je razplet odgovarjal madžarskemu premieru Viktorju Orbánu, ki je od vrha veliko pričakoval.
Bela hiša je odpoved oziroma preložitev srečanja s Putinom za nedoločen čas pojasnila z razlago, da Trump na ruski strani ni zaznal dovolj interesa oziroma dejanj, ki bi lahko bila podlaga za vzpostavitev trajnega miru v Ukrajini. »Predsednik in celotna administracija upata, da se bo nekega dne [srečanje] lahko zgodilo, vendar si želimo zagotoviti, da bo iz tega izšel konkreten, pozitiven rezultat in da bo to dober izkoristek predsednikovega časa,« je pojasnila tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt.
Trump se je vrnil na oblast v ZDA z obljubo o hitrem končanju vojne v Ukrajini, toda njegove ambicije so doslej naletele na znane ovire, vključno z vztrajanjem Rusije pri uresničevanju ciljev v Ukrajini. »Kljub začetnim znamenjem otoplitve je prihodnji razvoj ameriško-ruskih odnosov negotov,« je odpoved srečanja v Budimpešti za Delo komentiral Andrej Benedejčič, slovenski veleposlanik pri Natu. To je bilo razvidno že po prvem srečanju med Trumpom in Putinom.
»Vrh na Aljaski naj bi bil za Trumpa veliko razočaranje, saj je bil od Putina deležen predvsem predavanja o ruski zgodovini, in sicer od prve dinastije Rjurikovičev naprej. Njuno srečanje je torej zaznamoval globok zgodovinski in simbolni pomen, ki ga Kremelj pripisuje uresničitvi svojih velikodržavniških ciljev v Ukrajini. Obenem je izpostavilo globoko konceptualno razhajanje v pristopu ameriškega in ruskega predsednika do vojne: za prvega je namreč tragedija, ki po nepotrebnem in vsak dan povzroča na stotine žrtev, za drugega pa skorajda eksistencialni spopad, za katerega nobena cena ni previsoka,« je poudaril Benedejčič.

Odpoved tokratnega vrha je sogovornik povezal tudi z razmerami na ukrajinskih bojiščih, »ki so trenutno takšne, da bi bilo težko pričakovati konstruktivne pogovore«. Benedejčič je izpostavil predvsem škodo, ki so jo ruski napadi od začetka jeseni povzročili ukrajinski kritični infrastrukturi, in izboljšanje usposobljenosti ruskih enot na terenu. »Trenutna računica v Moskvi je, da ji mogoče to zimo lahko uspe tisto, kar ji ni prvo, in sicer zlom ukrajinskega zaledja z zračnimi udari, čemur bi sledil še kopenski preboj na fronti. Poudarek na Natu je zato zagotavljanje nujne pomoči ukrajinski strani, zlasti pred zimo.«
Ukrajina in Evropa nista skrivali pomislekov o Trumpovem novem srečanju s Putinom, predvsem zaradi strahu, da njuni interesi ne bodo celovito zastopani za pogajalsko mizo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in več evropskih politikov je izrazilo zadržke tudi do izbire lokacije, rekoč, da Madžarska ni primeren kraj za tak vrh.
V Kijevu so si po odpovedi srečanja oddahnili, novica pa je bila hladen tuš za madžarskega premiera Viktorja Orbána. Suverenist, ki je od prihoda na čelo vlade leta 2010 prevzel nadzor nad domala vsemi vzvodi oblasti, je izbiro Budimpešte za srečanje med voditeljema videl kot darilo pred parlamentarnimi volitvami prihodnje leto, na katerih mu javnomnenjske raziskave prvič v zadnjih 15 letih napovedujejo poraz.

»Način, na katerega je bila zastavljena vladna komunikacija glede vrha, kaže, da je bila pobuda več kot dobrodošla. Orbán in njegova vlada sta jo takoj predstavila kot zmago madžarske zunanje politike, kot potrditev, da je imela vlada ves čas prav,« je za Delo komentirala Zsuzsanna Végh, analitičarka za srednjo in vzhodno Evropo pri Nemškem Marshallovem skladu.
Dvainšestdesetletni iliberalni politik je eden od redkih evropskih voditeljev, ki hkrati ohranja trdne vezi tako s Trumpom kot z ruskim samodržcem. Tesen odnos in ideološka bližina med Trumpom in Orbánom segata v republikančev prvi mandat. V Trumpovih očeh je Madžar »velik človek« in »velik voditelj«, hkrati je vzor in simbol podpore, ki jo uživa med podobno mislečimi voditelji po svetu.
Sinergije ne manjka tudi med Budimpešto in Kremljem. Putin je v Orbánu našel enega od najzvestejših partnerjev v Evropski uniji, ki je v zadnjih letih večkrat omajal enotnost sedemindvajseterice. Madžarska vlada je po začetku vojne v Ukrajini dosledno ovirala sprejemanje evropskih sankcij proti Moskvi, Orbán si je zagotovil posebne dogovore o dobavi ruskih energentov. Ideološko zgledovanje madžarskega premiera po ruskem avtoritarcu se kaže tudi v omejevanju delovanja nevladnih organizacij ter preganjanju pripadnikov skupnosti LGBT+ in pritiskanju na Kijev, naj sprejme mirovni sporazum pod ruskimi pogoji.
»Glede na pomembno vlogo, ki jo ima vojna v domači volilni kampanji, se je zdelo, da je Orbánova vlada navdušena, ker njena pripoved dobiva zagon, in je bila pripravljena izkoristiti vrh za notranjepolitične cilje pred prihodnjimi parlamentarnimi volitvami,« je komentirala Zsuzsanna Végh.
Toda nenadna odpoved vrhunskega srečanja je zamajala Orbánovo strategijo. Iz njegovih krogov so novico sprva zavrnili kot dezinformacijo in se še naprej oklepali »diplomatskega uspeha«. Toda preklic vrha ni bil edina težava za premiera. Nič manj sporna ni bila forma, s katero je predvolilno darilo padlo v vodo. Po besedah sogovornice vse kaže, da vlada o tem ni bila vnaprej obveščena, zaradi česar je v neprijetnem položaju – »toliko bolj, ker jo je v to situacijo spravil predsednik Trump, ki ga ima Orbán za tesnega zaveznika«.
__________________

Projekt je prejel sredstva iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije Horizon Europe (št. pogodbe 101119678). Izražena stališča in mnenja pripadajo avtorju in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za raziskave (REA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki financira akcijo.
Komentarji