Evropa se letos sooča z enim najhujših poletij doslej, ki ga zaznamujejo rekordni vročinski valovi in obsežni gozdni požari v Franciji, Španiji, Grčiji in drugod. Po ocenah znanstvenikov so ekstremne razmere neposredna posledica podnebnih sprememb, ki povečujejo pogostost in intenzivnost vročine, suše ter požarov, hkrati pa povzročajo velike človeške in gospodarske izgube.

Evropski kmetje opozarjajo, da bodo letošnje ekstremne vremenske razmere zmanjšale kmetijsko pridelavo ter povzročile rast cen številnih prehranskih izdelkov. Med najbolj prizadetimi kulturami so žita, zelenjava, vinska trta in oljke, kar bi lahko v prihodnjih mesecih vplivalo tudi na višje cene oljčnega olja.

Vročinski val se seli proti vzhodu, požar na Bovškem pod nadzorom

Francosko združenje pridelovalcev zelenjave Légumes de France ocenjuje, da je bilo zaradi pomanjkanja padavin uničenih več tisoč ton pridelkov v vrednosti več deset milijonov evrov. Med najbolj prizadetimi kulturami so solata, korenje, por, česen in čebula, pri nekaterih vrstah pa se je pridelek zmanjšal tudi za polovico.

V Španiji ministrstvo za kmetijstvo napoveduje, da se bo pridelek žit v sezoni 2026/27 zmanjšal z lanskih 24 milijonov ton na nekaj več kot 18,5 milijona ton. FOTO: Mohamad Torokman/Reuters

Visoke temperature vplivajo tudi na vinogradništvo. V francoskih vinskih regijah, kot so Champagne, Bordeaux in Burgundija, vročina upočasnjuje razvoj grozdja, zato pridelovalci pričakujejo manjši pridelek in eno najzgodnejših trgatev doslej. V pokrajini Champagne naj bi se trgatev začela okoli 15. avgusta, kar je približno mesec dni prej kot pred nekaj desetletji. Pridelek grozdja naj bi bil približno deset odstotkov manjši kot lani.

V Španiji ministrstvo za kmetijstvo napoveduje, da se bo pridelek žit v sezoni 2026/27 zmanjšal z lanskih 24 milijonov ton na nekaj več kot 18,5 milijona ton. Napoved je bila pripravljena še pred dodatno škodo, ki so jo povzročili poletni požari.

V Romuniji za hlajenje jedrske elektrarne sestrelili skalo na Donavi

Evropska unija je zaradi neugodnih vremenskih razmer znižala napovedi pridelka več pomembnih poljščin. Pri sončnicah, ki so ključna surovina za proizvodnjo jedilnega olja, se pričakuje sedemodstotni upad. Napoved za koruzo je nižja za šest odstotkov, pri krompirju in soji pa za približno tri odstotke.

Francosko združenje pridelovalcev zelenjave Légumes de France ocenjuje, da je bilo zaradi pomanjkanja padavin uničenih več tisoč ton pridelkov v vrednosti več deset milijonov evrov.  FOTO: Louisa Gouliamaki/Reuters

Vendar razmere niso povsod enake. Romunija je letos imela več padavin, kar je izboljšalo pogoje za rast, medtem ko se je italijanska pridelava pšenice izkazala za razmeroma odporno na vremenske ekstreme.

Oljčni nasadi pod pritiskom vročine in požarov

Posebej zahtevne razmere vladajo v oljkarstvu. Požari so poleti prizadeli oljčne nasade v Grčiji, Italiji in na Portugalskem, škodo pa so utrpeli tudi nasadi, ki jih ogenj ni neposredno dosegel. Dim, pepel in slabša kakovost zraka vplivajo na rast dreves, dolgotrajna vročina pa povečuje pojav škodljivcev, bolezni in vremenskih ujm ter zmanjšuje velikost plodov.

Brez zmanjšanja emisij bodo letošnja peklenska poletja za Evropo nova normalnost

Čeprav so se svetovne cene oljčnega olja po rekordnih podražitvah pred dvema letoma nekoliko umirile, proizvajalci opozarjajo, da bi se lahko letos ponovno zvišale. 

Posebej zahtevne razmere vladajo v oljkarstvu. Požari so poleti prizadeli oljčne nasade v Grčiji, Italiji in na Portugalskem, škodo pa so utrpeli tudi nasadi, ki jih ogenj ni neposredno dosegel. FOTO: Raneen Sawafta/Reuters

Predstavniki oljkarske industrije ocenjujejo, da bo jeseni na voljo manj oljk, primernih za predelavo v olje, kar bo lahko povzročilo nov pritisk na rast cen. V Španiji, največji evropski proizvajalki oljčnega olja, temperature sicer niso bile tako ekstremne kot drugod po Evropi, vendar drevesa še vedno občutijo posledice dolgotrajne suše. Ta lahko povzroči prezgodnje odpadanje plodov in manjši pridelek.