

Pet dni po uničujočem požaru, ki je opustošil območje nad Omišem in se nevarno približal mestu, tamkajšnji prebivalci živijo med posledicami ognjene ujme in vrhuncem turistične sezone. Medtem ko so pobočja nad mestom počrnela, so plaže ob Jadranskem morju polne turistov.
Prizori v Omišu so te dni skoraj nadrealistični, poroča hrvaški Jutarnji list. Na eni strani je pokrajina, ki jo je pred dnevi zajel silovit požar, na drugi pa običajna avgustovska turistična podoba dalmatinskega mesta. Plaže so polne, lokali prav tako, po ozkih mestnih ulicah se vijejo kolone obiskovalcev.
V mestu naj bi v teh dneh prebivalo okoli 12.000 turistov na dan, nastanitvene zmogljivosti pa so dobro zapolnjene. Le nekaj kilometrov stran je slika povsem drugačna. »Kot da bi nekdo odvrgel napalm,« domačini, ki so doživeli požar, za Jutranji list opisujejo silovitost ognja. Vročina je bila po njegovih besedah tako huda, da se je avtomobil znamke Audi zaradi nje praktično stalil.
Ogenj je za seboj pustil požgano zemljo, uničeno rastje, poškodovane objekte in vozila. Fotografije s prizadetega območja kažejo močan kontrast med turistično razglednico ob morju in črnimi pobočji v neposrednem zaledju mesta.
Toda domačini zdaj ne razmišljajo več zgolj o požaru. Skrbi jih, kaj se bo zgodilo ob prvem močnejšem deževju. Ogenj je na pobočjih uničil vegetacijo, ki je pomagala zadrževati vodo in zemljo. Ob močnem nalivu lahko voda zato precej hitreje steče po požganih površinah ter s seboj odnese zemljo, kamenje, pepel in druge naplavine.
Prav nevarnost hudourniških poplav je ena največjih skrbi po obsežnih požarih na strmih območjih. Za Omiš, stisnjen med morje, strma pobočja in izliv Cetine, je vprašanje toliko bolj občutljivo.
Domačini ob pogledu na posledice požara zato opozarjajo na možnost nove katastrofe. Na terenu so ostali tudi številni predmeti in sledi nekdanjih dejavnosti, ki jih je ogenj razgalil. Med njimi so veliki sodi, ki so pritegnili pozornost novinarjev in domačinov ter postali eden od simbolov nenavadnih prizorov na požganem območju.
Komentarji