Operacija: obramba volitev
Sejanje dvomov o institucijah EU, spodbujanje radikalnih strank, širjenje neresnic za spodkopavanje stabilnosti
Odpri galerijo
Kampanje z dezinformacijami utegnejo postati resna grožnja letošnjemu volilnemu procesu v EU. FOTO: Hannah Mckay/Reuters
Bruselj – V institucijah EU in državah članicah vidijo grožnjo, da bi bile evropske volitve konec maja lahko tarča napadov tujih akterjev z dezinformacijami, kot resno.
Uradna ugotovitev članic EU o »številnih nevarnostih, ki obstajajo pri zagotavljanju svobodnih in poštenih evropskih volitev« temelji na ocenah groženj, kot so dezinformacije, kibernetski napadi, zlorabe osebnih podatkov.
»O tem, da nekdo poskuša vplivati na evropske volitve, nimam nikakršnih dokazov, toda če se ozrete v nedavno preteklost, je jasno, da bi se to lahko zgodilo. Po mnenju nekaterih je celo precej verjetno,« je za Delo dejal evropski komisar za varnostno unijo Julian King. »Proučili smo več kot 30 primerov poskusov manipuliranja z demokratičnimi procesi v Evropi in drugod. Evropske volitve so vsekakor privlačna tarča.«
EU bo danes še uradno zagnala sistem hitrega opozarjanja o dezinformacijah. Na digitalni platformi si bodo države članice izmenjevale informacije o tujih tovrstnih kampanjah in usklajevale odzive. Sistem bo sredotočen na usklajene poskuse tujih akterjev, da potvarjajo svobodno in odprto razpravo. Vsaka članica je morala postaviti kontaktno točko za ta namen.
V EU opozarjajo na nujnost ukrepov za zaščito Unije in članic pred »usmerjenimi dezinformacijskimi kampanjami, ki jih bo v obdobju pred volitvami v evropski parlament leta verjetno vse več«. Ukrepanje proti dezinformiranju bo temeljilo na analizah groženj in ocenah obveščevalnih podatkov. Okrepili so se pozivi članicam, naj se začnejo intenzivneje delovati proti ogrožanju volilnega procesa.
Evropska komisija je v decembrskem akcijskem načrtu napovedala kadrovsko in finančno okrepitev boja proti dezinformacijam. Članice EU še vedno bolj delujejo na nacionalni ravni, njihovo usklajevanje je pomanjkljivo, številne tudi nimajo dovolj virov.
Prizadevanja EU bodo usmerjena proti »zlonamernim akterjem, zlasti ruskim virom«, ki da čedalje pogosteje uporabljajo strategije dezinformiranja. V akcijskem načrtu kot največjo grožnjo za Unijo že tako obravnavajo kampanje iz Rusije, saj da so sistematične, strateške in z zagotovljenimi viri.
Posebna skupina za strateško komuniciranje pri evropski službi za zunanje delovanje že od leta 2015 temeljito analizira rusko propagando v vzhodnem sosedstvu in EU. Po novem se usmerjajo še na južno sosedstvo in Zahodni Balkan.
Po izkušnjah iz zadnjih letih lahko pričakujemo aktivnosti Moskve pred evropskimi volitvami. V dneh pred referendumom o brexitu je bilo denimo na twitterju objavljenih 156.000 sporočil z ruskih računov.
Intenzivno rusko delovanje so opazili tudi v povezavi s sestrelitvijo letala MH17 nad Ukrajino, zastrupitvijo Sergeja Skripala v Salisburyju in pred referendumom v Makedoniji. Predvolilna Švedska je bila tarča kampanje, v kateri so podpihovali protimigrantsko razpoloženje.
Tudi intenzivno širjenje dezinformacij o protestih rumenih jopičev po družbenih omrežjih naj bi bilo rusko delo. Pogosto je v ozadju razvpita »tovarna trolov« v Sankt Peterburgu, od koder naj bi širili dezinformacije in z različnimi spletnimi orodji podpihovali vzdušje skladno z ruskimi interesi.
Ti cilji naj bi bili po ocenah analitikov oslabitev EU, spodkopavanje zaupanja v demokratične institucije, fragmentacijo Zahoda.
Evropske volitve so še posebej ranljive, ker trajajo več dni in potekajo v vsaj 27 državah, tudi predvolilna kampanja, ki se je že začela, je precej dolga.»Če se nekdo hoče vmešati, ima precej priložnosti,« je ocenil komisar King. Poskusov manipuliranja sicer ne morejo povsem preprečiti, a lahko da ga precej otežijo. Sodelujejo z družbenimi omrežji, ki so »ključen kanal, skozi katerega se lahko informacije in dezinformacije širijo«.
Nekaj primerov je že bilo opaženih. Na nemškem desničarskem portalu Journalistenwatch so pozvali politične skupine, naj odprejo račune na ruskem družbenem omrežju VK, da bi se ognili cenzuri, ki naj bi jo izvajali pred evropskimi volitvami. Medijska kanala RT in Sputnik v različnih evropskih jezikih objavljata besedila o bruseljski politiki kot nedemokratični, hegemonistični ali pod vplivom lobistov.
Priljubljena tema za teorije zarote in hujskanje proti EU je migracijski pakt Združenih narodov. Ena od tem je še predstavljanje EU, v kateri nekakšen tajni homoseksualni lobi sili države v oblikovanje politik v nasprotju s tradicionalnimi krščanskimi vrednotami. Poleg tega lahko dezinformacije hitro širijo avtomatiziranimi programi (boti) po družbenih omrežjih.
S tem hočejo čim bolj pasivizirati zmerne volivce in spodbuditi čim več radikalnih, populističnih in protievropskih strank na levici in desnici. Podobne cilje bi utegnili imeti še drugi akterji, ki so napovedali spopad z EU. Zloglasen je ameriški strateg Steve Bannon.
Bruselj si pri preprečevanju dezinformacij veliko obeta od sodelovanja z Googlom, Twitterjem in Facebookom.Ti so podpisali kodeks ravnanja, vendar v evropski komisiji še niso zadovoljni z narejenim, saj zahtevajo več preglednosti pri političnem oglaševanju in ukrepe za blokiranje neavtentičnega delovanja.
Uradna ugotovitev članic EU o »številnih nevarnostih, ki obstajajo pri zagotavljanju svobodnih in poštenih evropskih volitev« temelji na ocenah groženj, kot so dezinformacije, kibernetski napadi, zlorabe osebnih podatkov.
»O tem, da nekdo poskuša vplivati na evropske volitve, nimam nikakršnih dokazov, toda če se ozrete v nedavno preteklost, je jasno, da bi se to lahko zgodilo. Po mnenju nekaterih je celo precej verjetno,« je za Delo dejal evropski komisar za varnostno unijo Julian King. »Proučili smo več kot 30 primerov poskusov manipuliranja z demokratičnimi procesi v Evropi in drugod. Evropske volitve so vsekakor privlačna tarča.«
EU bo danes še uradno zagnala sistem hitrega opozarjanja o dezinformacijah. Na digitalni platformi si bodo države članice izmenjevale informacije o tujih tovrstnih kampanjah in usklajevale odzive. Sistem bo sredotočen na usklajene poskuse tujih akterjev, da potvarjajo svobodno in odprto razpravo. Vsaka članica je morala postaviti kontaktno točko za ta namen.
Zlonamerni akterji, zlasti iz Rusije
V EU opozarjajo na nujnost ukrepov za zaščito Unije in članic pred »usmerjenimi dezinformacijskimi kampanjami, ki jih bo v obdobju pred volitvami v evropski parlament leta verjetno vse več«. Ukrepanje proti dezinformiranju bo temeljilo na analizah groženj in ocenah obveščevalnih podatkov. Okrepili so se pozivi članicam, naj se začnejo intenzivneje delovati proti ogrožanju volilnega procesa.
Evropska komisija je v decembrskem akcijskem načrtu napovedala kadrovsko in finančno okrepitev boja proti dezinformacijam. Članice EU še vedno bolj delujejo na nacionalni ravni, njihovo usklajevanje je pomanjkljivo, številne tudi nimajo dovolj virov.
Prizadevanja EU bodo usmerjena proti »zlonamernim akterjem, zlasti ruskim virom«, ki da čedalje pogosteje uporabljajo strategije dezinformiranja. V akcijskem načrtu kot največjo grožnjo za Unijo že tako obravnavajo kampanje iz Rusije, saj da so sistematične, strateške in z zagotovljenimi viri.
Posebna skupina za strateško komuniciranje pri evropski službi za zunanje delovanje že od leta 2015 temeljito analizira rusko propagando v vzhodnem sosedstvu in EU. Po novem se usmerjajo še na južno sosedstvo in Zahodni Balkan.
Dezinformacije razumejo kot preverjeno napačne ali zavajajoče informacije, katerih namen je ustvarjanje gospodarskih dobičkov ali zavajanje javnosti.
Odkriti vzorce, strategije in tehnike je cilj EU pri razkrivanju dezinformacijskih kampanj.
Odkriti vzorce, strategije in tehnike je cilj EU pri razkrivanju dezinformacijskih kampanj.
Po izkušnjah iz zadnjih letih lahko pričakujemo aktivnosti Moskve pred evropskimi volitvami. V dneh pred referendumom o brexitu je bilo denimo na twitterju objavljenih 156.000 sporočil z ruskih računov.
Intenzivno rusko delovanje so opazili tudi v povezavi s sestrelitvijo letala MH17 nad Ukrajino, zastrupitvijo Sergeja Skripala v Salisburyju in pred referendumom v Makedoniji. Predvolilna Švedska je bila tarča kampanje, v kateri so podpihovali protimigrantsko razpoloženje.
Tudi intenzivno širjenje dezinformacij o protestih rumenih jopičev po družbenih omrežjih naj bi bilo rusko delo. Pogosto je v ozadju razvpita »tovarna trolov« v Sankt Peterburgu, od koder naj bi širili dezinformacije in z različnimi spletnimi orodji podpihovali vzdušje skladno z ruskimi interesi.
Ti cilji naj bi bili po ocenah analitikov oslabitev EU, spodkopavanje zaupanja v demokratične institucije, fragmentacijo Zahoda.
Spodbujanje radikalnih volivcev
Evropske volitve so še posebej ranljive, ker trajajo več dni in potekajo v vsaj 27 državah, tudi predvolilna kampanja, ki se je že začela, je precej dolga.»Če se nekdo hoče vmešati, ima precej priložnosti,« je ocenil komisar King. Poskusov manipuliranja sicer ne morejo povsem preprečiti, a lahko da ga precej otežijo. Sodelujejo z družbenimi omrežji, ki so »ključen kanal, skozi katerega se lahko informacije in dezinformacije širijo«.
Nekaj primerov je že bilo opaženih. Na nemškem desničarskem portalu Journalistenwatch so pozvali politične skupine, naj odprejo račune na ruskem družbenem omrežju VK, da bi se ognili cenzuri, ki naj bi jo izvajali pred evropskimi volitvami. Medijska kanala RT in Sputnik v različnih evropskih jezikih objavljata besedila o bruseljski politiki kot nedemokratični, hegemonistični ali pod vplivom lobistov.
Priljubljena tema za teorije zarote in hujskanje proti EU je migracijski pakt Združenih narodov. Ena od tem je še predstavljanje EU, v kateri nekakšen tajni homoseksualni lobi sili države v oblikovanje politik v nasprotju s tradicionalnimi krščanskimi vrednotami. Poleg tega lahko dezinformacije hitro širijo avtomatiziranimi programi (boti) po družbenih omrežjih.
S tem hočejo čim bolj pasivizirati zmerne volivce in spodbuditi čim več radikalnih, populističnih in protievropskih strank na levici in desnici. Podobne cilje bi utegnili imeti še drugi akterji, ki so napovedali spopad z EU. Zloglasen je ameriški strateg Steve Bannon.
Bruselj si pri preprečevanju dezinformacij veliko obeta od sodelovanja z Googlom, Twitterjem in Facebookom.Ti so podpisali kodeks ravnanja, vendar v evropski komisiji še niso zadovoljni z narejenim, saj zahtevajo več preglednosti pri političnem oglaševanju in ukrepe za blokiranje neavtentičnega delovanja.
