Opozorila glede načrtov italijanske vlade se množijo
Contejeva vlada bije bitke na vse več frontah, naslednji nasprotnik bodo bonitetne agencije.
Odpri galerijo
Italijanski minister za gospodarstvo Giovanni Tria v italijanskem parlamentu. FOTO: REUTERS/Tony Gentile
Italijanska vlada je odločena vztrajati pri svojem kontroverznem predlogu proračuna za prihodnje leto, ne glede na to, kaj si o njem mislijo finančni trgi in evropske institucije. To sta danes potrdila tako minister gospodarstvo in finance Giovanni Tria kot notranji minister Matteo Salvini, ki sta zavrnila kritike vladnega predloga proračuna in vztrajala, da Rim od njega ne bo odstopil.
Tria in Salvini sta se oglasila dan zatem, ko parlamentarni odbor za proračun (UPB) ni uspel odobriti vsebine vladnega predloga. Ta namreč po mnenju članov odbora vsebuje nerealne napovedi gospodarske rasti, na podlagi katerih vlada premiera Giuseppeja Conteja opravičuje svoje načrte za povišanje javnofinančnega primanjkljaja na 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda.
Minister Tria je danes med govorom v parlamentu znova potrdil napovedi gospodarske rasti, kot jih predvideva proračun. Poudaril je, da se ključna razlika med vladnimi napovedmi rasti in tistimi bolj pesimističnimi, ki jih podajajo tuji analitiki in institucije, skriva v različnem obravnavanju ter dostopu do aktualnih podatkov, je poročala agencija ANSA.
Iz izjav ministra Salvinija je bilo medtem razbrati, da gre pri vztrajanju tudi za vprašanje principa in odločenosti vlade, da ne popusti pritiskom finančnih trgov. »Proračun se ne bo spremenil zaradi naraščanja zahtevanih donosov na obveznice ali zaradi tega, ker italijanska centralna banka meni, da se zakona Fornero ne sme dotikati,« je Salvini povedal za italijansko javno televizijo RAI.
Predstavniki italijanske centralne banke so včeraj kritizirali načrte Contejeve vlade glede zmanjševanja starostne dobe za upokojitev. Italija je leta 2011 z zakonom, ki ga je predlagala takratna ministrica za delo Elsa Fornero, povišala upokojitveno starost na 67 let za oba spola. Zakon je bil eden od ključnih ukrepov, na podlagi katerih je država na vrhuncu dolžniške krize znova uspela pridobiti zaupanje mednarodnih vlagateljev. A javnost in večina političnih strank je bila do njegovih učinkov močno kritična.
Rast zahtevanih donosov na italijanske obveznice je komentiral tudi minister Tria. »Povečanje spreada zagotovo povečuje skrbi, toda želim poudariti, da gre za prekomerno reakcijo, ki ni utemeljena na temeljih italijanskega gospodarstva in javnih financ.«
Nič manj prizanesljiva do Italije niso bila najnovejša opozorila Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki je včeraj opozoril na pomen ohranjanja fiskalne discipline. »Če se znova pojavijo skrbi glede proračunske politike, obstaja nevarnost ponovne vzpostavitve vezi med [stabilnostjo] bank in višino javnega dolga. V takšnem scenariju bi se lahko napetosti na italijanskih trgih razširile na evropske trge obveznic, tako kot se je zgodilo v času krize v območju evra,« so zapisali analitiki pri IMF.
Contejeva vlada bije bitke za uresničitev svojih načrtov na čedalje več frontah. Njen naslednji nasprotnik bodo bonitetne agencije. Moody's in Standard & Poor's bosta konec meseca osvežila svoji kreditni oceni italijanskega javnega dolga. »Pričakovati je, da se bodo skrbi, ki so jih v zadnjem času izrazili finančni trgi, odrazile tudi na kreditnih ocenah,« je v intervjuju za časnik La Stampa potrdil Mark Zandi, vodja ekonomistov pri Moody's, in opozoril, da proračunski načrti Contejeve vlade ogrožajo dolgoročno gospodarsko in fiskalno stabilnost Italije.
Tria in Salvini sta se oglasila dan zatem, ko parlamentarni odbor za proračun (UPB) ni uspel odobriti vsebine vladnega predloga. Ta namreč po mnenju članov odbora vsebuje nerealne napovedi gospodarske rasti, na podlagi katerih vlada premiera Giuseppeja Conteja opravičuje svoje načrte za povišanje javnofinančnega primanjkljaja na 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda.
Brez popuščanja
Minister Tria je danes med govorom v parlamentu znova potrdil napovedi gospodarske rasti, kot jih predvideva proračun. Poudaril je, da se ključna razlika med vladnimi napovedmi rasti in tistimi bolj pesimističnimi, ki jih podajajo tuji analitiki in institucije, skriva v različnem obravnavanju ter dostopu do aktualnih podatkov, je poročala agencija ANSA.
Iz izjav ministra Salvinija je bilo medtem razbrati, da gre pri vztrajanju tudi za vprašanje principa in odločenosti vlade, da ne popusti pritiskom finančnih trgov. »Proračun se ne bo spremenil zaradi naraščanja zahtevanih donosov na obveznice ali zaradi tega, ker italijanska centralna banka meni, da se zakona Fornero ne sme dotikati,« je Salvini povedal za italijansko javno televizijo RAI.
Italijanski notranji minister Matteo Salvini med svojimi podporniki v Neaplju. FOTO: Marco Sales/ANSA via AP
Predstavniki italijanske centralne banke so včeraj kritizirali načrte Contejeve vlade glede zmanjševanja starostne dobe za upokojitev. Italija je leta 2011 z zakonom, ki ga je predlagala takratna ministrica za delo Elsa Fornero, povišala upokojitveno starost na 67 let za oba spola. Zakon je bil eden od ključnih ukrepov, na podlagi katerih je država na vrhuncu dolžniške krize znova uspela pridobiti zaupanje mednarodnih vlagateljev. A javnost in večina političnih strank je bila do njegovih učinkov močno kritična.
Tria: Prekomerna reakcija
Rast zahtevanih donosov na italijanske obveznice je komentiral tudi minister Tria. »Povečanje spreada zagotovo povečuje skrbi, toda želim poudariti, da gre za prekomerno reakcijo, ki ni utemeljena na temeljih italijanskega gospodarstva in javnih financ.«
Nič manj prizanesljiva do Italije niso bila najnovejša opozorila Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki je včeraj opozoril na pomen ohranjanja fiskalne discipline. »Če se znova pojavijo skrbi glede proračunske politike, obstaja nevarnost ponovne vzpostavitve vezi med [stabilnostjo] bank in višino javnega dolga. V takšnem scenariju bi se lahko napetosti na italijanskih trgih razširile na evropske trge obveznic, tako kot se je zgodilo v času krize v območju evra,« so zapisali analitiki pri IMF.
Contejeva vlada bije bitke za uresničitev svojih načrtov na čedalje več frontah. Njen naslednji nasprotnik bodo bonitetne agencije. Moody's in Standard & Poor's bosta konec meseca osvežila svoji kreditni oceni italijanskega javnega dolga. »Pričakovati je, da se bodo skrbi, ki so jih v zadnjem času izrazili finančni trgi, odrazile tudi na kreditnih ocenah,« je v intervjuju za časnik La Stampa potrdil Mark Zandi, vodja ekonomistov pri Moody's, in opozoril, da proračunski načrti Contejeve vlade ogrožajo dolgoročno gospodarsko in fiskalno stabilnost Italije.
