Opozorilo državam, naj se pripravijo na najhujše
Iztekanje časa za sklenitev dogovora o brexitu potiska obe strani v tehtanje posledic kaotičnega izstopa.
Odpri galerijo
Novi britanski minister za izstop iz EU Dominic Raab je odšel v Bruselj z opozorilom evropske komisije članicam, naj se pripravijo na kaotičen brexit brez dogovora. FOTO: AFP
Evropska komisija je pred prvim srečanjem novega britanskega ministra za izstop iz EU Dominica Raaba in glavnega evropskega pogajalca Michela Barnierja opozorila države članice, naj se pripravijo na kaotičen brexit brez dogovora.
Njeno opozorilo je določilo ton Raabovega srečanja z Barnierjem, še preden se je naslednik Davida Davisa danes sploh odpravil v Bruselj. Kako resno je evropska komisija mislila z opozorilom in ali je to bil zgolj pritisk na britansko stran, ni bilo nemudoma jasno. V vsakem primeru velja, da se z umikom Davisa in Borisa Johnsona, dveh ključnih evroskeptikov iz britanske vlade, nevarnost neuspeha pogajanj o brexitu ni zmanjšala.
Medtem ko se evropska komisija po mnenju analitikov dobro zaveda posledic kaotičnega scenarija, po katerem bi Združeno kraljestvo marca prihodnje leto izstopilo iz EU brez dogovora, v večini držav članic do zdaj niso bili pretirano pozorni na to. Iztekanje časa za sklenitev dogovora utegne to v kratkem spremeniti. Ključno vprašanje ni samo, kako bo možnost neuspeha pogajanj vplivala na britanska pogajalska izhodišča, temveč tudi, koliko bo evropska stran, soočena s potencialno gospodarsko škodo, v prihodnjih mesecih pripravljena popustiti pri svojih.
Na vplivnem portalu Eurointelligence so pred kratkim zapisali, da brexit brez dogovora ne poraja skrbi zgolj na varnostnem področju, ampak v kombinaciji s težavami v trgovinskih odnosih z ZDA ogroža tudi velike komercialne interese. Evropski avtomobilski industriji jeseni grozi uvedba 20-odstotnih ameriških carin na uvoz, ob morebitnem propadu pogajanj o brexitu pa se lahko aprila prihodnje leto nadeja še 10-odstotnih britanskih carin. Vsakršna ideja, da se bodo lahko evropske vlade uprle takšnemu pritisku na svojo industrijo in ohranile enotno stališče o britanskem izstopu, je po mnenju portala iluzorna.
S to oceno se je strinjal tudi Daniel Gros, nemški ekonomist in direktor bruseljskega možganskega trusta Ceps, ki je za Delo pojasnil, da se bodo v nadaljevanju izstopnega procesa gotovo našle države, ki bodo hotele popustiti britanski strani. »Za Nemčijo, na primer, je zelo pomemben njen izvoz v Združeno kraljestvo. Toda s tega vidika bo najbolj zanimiva Irska, saj bi bil brexit brez dogovora [zaradi tesne povezanosti irskega gospodarstva z britanskim] zanjo resnična katastrofa,« je pojasnil Gros. »Če se bo povečala možnost takšnega scenarija, bo Irska močno pritisnila na EU, da najde kompromis z Britanci.«
Po navedbah irskega premiera Lea Varadkarja so predstavniki EU zagotovili njegovi vladi, da tudi če se bo uresničil kaotičen scenarij na meji med Republiko Irsko in Severno Irsko, ki bo po brexitu postala edina kopenska meja med Združenim kraljestvom in EU, ne bodo postavili kontrolnih točk. »Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker in moji evropski kolegi so že večkrat zagotovili, da od nas [Irske] ne bodo zahtevali postavitve fizične infrastrukture in carinskih kontrol na meji s Severno Irsko,« je potrdil Varadkar.
Njegove besede bi lahko razumeli kot prvi viden znak popuščanja evropske strani. Tako Irska kot EU sta do zdaj opozarjali na nevarnost nastanka fizične meje, če na Severnem Irskem tudi po brexitu ne bodo veljali enake carine in proizvodni standardi kot v EU, s čimer sta od Londona efektivno zahtevali, naj carinsko mejo z EU prestavi v Irsko morje. Vlada Therese May temu predlogu, ki ga razume kot poseganje v britansko ustavno ureditev, odločno nasprotuje.
Njeno opozorilo je določilo ton Raabovega srečanja z Barnierjem, še preden se je naslednik Davida Davisa danes sploh odpravil v Bruselj. Kako resno je evropska komisija mislila z opozorilom in ali je to bil zgolj pritisk na britansko stran, ni bilo nemudoma jasno. V vsakem primeru velja, da se z umikom Davisa in Borisa Johnsona, dveh ključnih evroskeptikov iz britanske vlade, nevarnost neuspeha pogajanj o brexitu ni zmanjšala.
Medtem ko se evropska komisija po mnenju analitikov dobro zaveda posledic kaotičnega scenarija, po katerem bi Združeno kraljestvo marca prihodnje leto izstopilo iz EU brez dogovora, v večini držav članic do zdaj niso bili pretirano pozorni na to. Iztekanje časa za sklenitev dogovora utegne to v kratkem spremeniti. Ključno vprašanje ni samo, kako bo možnost neuspeha pogajanj vplivala na britanska pogajalska izhodišča, temveč tudi, koliko bo evropska stran, soočena s potencialno gospodarsko škodo, v prihodnjih mesecih pripravljena popustiti pri svojih.
Nemški in irski faktor
Na vplivnem portalu Eurointelligence so pred kratkim zapisali, da brexit brez dogovora ne poraja skrbi zgolj na varnostnem področju, ampak v kombinaciji s težavami v trgovinskih odnosih z ZDA ogroža tudi velike komercialne interese. Evropski avtomobilski industriji jeseni grozi uvedba 20-odstotnih ameriških carin na uvoz, ob morebitnem propadu pogajanj o brexitu pa se lahko aprila prihodnje leto nadeja še 10-odstotnih britanskih carin. Vsakršna ideja, da se bodo lahko evropske vlade uprle takšnemu pritisku na svojo industrijo in ohranile enotno stališče o britanskem izstopu, je po mnenju portala iluzorna.
S to oceno se je strinjal tudi Daniel Gros, nemški ekonomist in direktor bruseljskega možganskega trusta Ceps, ki je za Delo pojasnil, da se bodo v nadaljevanju izstopnega procesa gotovo našle države, ki bodo hotele popustiti britanski strani. »Za Nemčijo, na primer, je zelo pomemben njen izvoz v Združeno kraljestvo. Toda s tega vidika bo najbolj zanimiva Irska, saj bi bil brexit brez dogovora [zaradi tesne povezanosti irskega gospodarstva z britanskim] zanjo resnična katastrofa,« je pojasnil Gros. »Če se bo povečala možnost takšnega scenarija, bo Irska močno pritisnila na EU, da najde kompromis z Britanci.«
Prvi znaki popuščanja?
Po navedbah irskega premiera Lea Varadkarja so predstavniki EU zagotovili njegovi vladi, da tudi če se bo uresničil kaotičen scenarij na meji med Republiko Irsko in Severno Irsko, ki bo po brexitu postala edina kopenska meja med Združenim kraljestvom in EU, ne bodo postavili kontrolnih točk. »Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker in moji evropski kolegi so že večkrat zagotovili, da od nas [Irske] ne bodo zahtevali postavitve fizične infrastrukture in carinskih kontrol na meji s Severno Irsko,« je potrdil Varadkar.
Njegove besede bi lahko razumeli kot prvi viden znak popuščanja evropske strani. Tako Irska kot EU sta do zdaj opozarjali na nevarnost nastanka fizične meje, če na Severnem Irskem tudi po brexitu ne bodo veljali enake carine in proizvodni standardi kot v EU, s čimer sta od Londona efektivno zahtevali, naj carinsko mejo z EU prestavi v Irsko morje. Vlada Therese May temu predlogu, ki ga razume kot poseganje v britansko ustavno ureditev, odločno nasprotuje.
