Prvo dejanje politične drame na Otoku
Britanska vlada je potrdila osnutek ločitvega dogovora o brexitu in odprla pot njegovi nadaljnji ratifikaciji.
Odpri galerijo
Izjava britanske premierke Therese May po potrditvi osnutka ločitvenega dogovora z EU. FOTO: REUTERS/Toby Melville
Za britansko premierko je najbolj usodnih 48 ur njenega mandata, med katerimi je uspela prepričati svoje ministre, da še zadnjič v procesu britanskega izstopanja iz EU zaupajo v njeno presojo in kljub velikim pomislekom podprejo tehnični dogovor o brexitu, ki ga je evropskim in britanskim pogajalcem v torek uspelo doseči po dolgotrajnih in napornih pogajanjih.
Tehnični dogovor bi lahko predstavljal zadnje dejanje njene vlade, če bi se izkazalo, da premierka zanj ne bi mogla zbrati zadostne podpore svojih ministrov. Toda po petih urah intenzivnih razprav za zaprtimi vrati je Theresi May uspelo premostiti prvo resno oviro v procesu njegove ratifikacije.
V napetem ozračju vse do zadnjega ni bilo jasno, ali bodo ministri podprli dogovor, na katerega je Theresa May stavila tako rekoč ves svoj politični kapital. Izredna seja britanske vlade, sklicana na podlagi preboja v pogajanjih, se je končala s premierkino izjavo, v kateri je poudarila, da je bil dosežen kompromis »najboljši, kar jih je bilo mogoče izpogajati« in vztrajala da je vlada v pogajanjih upoštevala interese celotne države. Dogovor po njenih besedah uresničuje izid britanskega referenduma o izstopu iz EU, državi vrača nadzor nad njenim denarjem, zakoni in mejami, končuje prost pretok ljudi, ščiti delovna mesta in varuje celovitost Združenega kraljestva. Edini alternativi dogovoru, je vztrajala premierka, sta izstop brez njega oziroma obstanek države v EU.
Prvi odzivi iz EU na odločitev britanske vlade so bili pozitivni. Glavni pogajalec evropske komisije za brexit Michel Barnier je med večerno novinarsko konferenco pozdravil dosežen napredek in poudaril, da bo »Združeno kraljestvo še naprej naš prijatelj, naš partner in naš zaveznik«. Vladna odločitev, ki jo je podprlo zgolj 18 od 29 članov premierkinega kabineta, je sicer šele prva faza dolgega in zapletenega procesa ratifikacije, ki odpira pot sklicu izrednega vrha voditeljev EU še ta mesec. Če voditelji držav dogovor potrdijo, bo o njem predvidoma v prvi polovici decembra odločal britanski parlament, kjer pa je razmerje sil čedalje bolj nenaklonjeno britanski premierki.
Resne zadržke glede dogovora, ki med drugim predvideva, da bo Združeno kraljestvo v celoti ostalo v de facto carinski uniji z Evropsko unijo, če obe strani v prihodnjih dveh letih ne uspeta skleniti obsežnega trgovinskega dogovora, s katerim bosta preprečili nastanek fizične meje na irskem otoku, so tekom današnjega dne izrazili tako evroskeptični kot proevropski torijci.
Čeprav med njimi obstaja velik ideološki prepad, so oboji vztrajali, da je dogovor slab, saj odločitve glede pomembnih delov britanske trgovinske in carinske politike za nedoločen čas pušča pod nadzorom Bruslja. Njihove kritike so se predvsem osredotočale na poročila o tem, da država iz dogovora ne bo mogla enostransko izstopiti, pri čemer so jih še dodatno razburile izjave, pripisane visokim evropskim diplomatom, da bo ločitveni dogovor EU postavil »v najboljši možen pogajalski položaj« pred napovedanimi pogajanji o prihodnjih odnosih.
Svojo jezo so na premierko stresli tudi severnoirski demokratični unionisti (DUP). Vodstvo stranke DUP, od katere je odvisna parlamentarna večina premierkine manjšinske vlade, je po izredni seji britanske vlade jasno nakazalo, da bo glasovalo proti dogovoru, saj ta z ustvarjanjem novih trgovinskih ovir med Severno Irsko in ostalimi deli države po njihovem pod vprašaj postavlja celovitost Združenega kraljestva.
Po poročanju britanskih medijev je razočaranje nad izkupičkom pogajanj tako veliko, da so evroskeptični konservativci začeli aktivno zbirati podpise poslancev za glasovanje o premierkini nezaupnici. Po besedah enega od članov vplivne skupine evroskeptičnih torijcev v britanskem parlamentu je premierki v trenutku »zmotne genialnosti« uspelo združiti državo v prepričanju, da njen dogovor predstavlja »najslabši možen scenarij«. Premierka je bila danes ravno tako opozorjena, da jo bo njena odločitev na koncu stala podpore »mnogih konservativnih poslancev in milijonov volivcev po vsej državi«.
Po dolgih in zapletenih pogajanjih je bil v torek na tehnični ravni dosežen ločitveni dogovor med Združenim kraljestvom in EU. To je osnutek končnega dogovora, ki obsega več kot 400 strani, ureja pa ključne točke britanskega izstopa iz EU, med drugim finančno poravnavo, pravice evropskih državljanov in prehodno obdobje, ki bo sledilo uradnemu izstopu države iz EU marca prihodnje leto. Poseben del dogovora se nanaša na vprašanje irske meje, ki je od začetka leta najbolj oviralo preboj v pogajanjih.
Čeprav natančna vsebina dogovora še ni znana, otoški mediji navajajo, da sta se britanska in evropska stran dogovorili, da bo Združeno kraljestvo v celoti ostalo del de facto carinske unije z EU, če London in Bruselj v prihodnjih dveh letih ne bosta dosegla obsežnega trgovinskega dogovora, s katerim bi preprečila nastanek fizične meje na irskem otoku. Evropski pogajalci so najprej predlagali, da bi v carinski uniji z EU ostala zgolj Severna Irska, a je britanska stran temu nasprotovala z argumentom, da bi to postavilo pod vprašaj celovitost Združenega kraljestva.
Čeprav je Londonu uspelo izpogajati obstanek države v carinski uniji, britanski kritiki dogovora opozarjajo, da se bodo med Severno Irsko in preostalimi deli Združenega kraljestva kljub temu pojavile nove trgovinske ovire. Na podlagi posebnega dogovora bo Severna Irska ostala del evropskega notranjega trga za blago, kar bo pomenilo, da se bo znašla pod drugačnim regulatornim in pravnim režimom kot drugi deli Združenega kraljestva. Pomenljiv je podatek, da se država ne bo mogla enostransko umakniti iz dogovora.
Proces ratifikacije dogovora je sestavljen iz več faz. Najprej ga mora potrditi britanska vlada, preden lahko o njegovi vsebini odločajo voditelji EU. Najbolj težavna faza ratifikacije bo potrjevanje dogovora v britanskem parlamentu, in sicer zaradi tesne večine, ki jo ima vlada Therese May v spodnjem domu. Brez podpore severnoirskih demokratičnih unionistov in konservativnih poslancev bo dogovor težko potrjen. V tem primeru premierki ostane samo še iskanje podpore pri opoziciji. Zadnja faza bo potrjevanje dogovora v evropskem parlamentu, kjer za zdaj ni pričakovati večjih težav z ratifikacijo.
Tehnični dogovor bi lahko predstavljal zadnje dejanje njene vlade, če bi se izkazalo, da premierka zanj ne bi mogla zbrati zadostne podpore svojih ministrov. Toda po petih urah intenzivnih razprav za zaprtimi vrati je Theresi May uspelo premostiti prvo resno oviro v procesu njegove ratifikacije.
V napetem ozračju vse do zadnjega ni bilo jasno, ali bodo ministri podprli dogovor, na katerega je Theresa May stavila tako rekoč ves svoj politični kapital. Izredna seja britanske vlade, sklicana na podlagi preboja v pogajanjih, se je končala s premierkino izjavo, v kateri je poudarila, da je bil dosežen kompromis »najboljši, kar jih je bilo mogoče izpogajati« in vztrajala da je vlada v pogajanjih upoštevala interese celotne države. Dogovor po njenih besedah uresničuje izid britanskega referenduma o izstopu iz EU, državi vrača nadzor nad njenim denarjem, zakoni in mejami, končuje prost pretok ljudi, ščiti delovna mesta in varuje celovitost Združenega kraljestva. Edini alternativi dogovoru, je vztrajala premierka, sta izstop brez njega oziroma obstanek države v EU.
Glavni pogajalec evropske komisije za brexit Michel Barnier. FOTO: REUTERS/Francois Lenoir
Naslednja ovira parlament
Prvi odzivi iz EU na odločitev britanske vlade so bili pozitivni. Glavni pogajalec evropske komisije za brexit Michel Barnier je med večerno novinarsko konferenco pozdravil dosežen napredek in poudaril, da bo »Združeno kraljestvo še naprej naš prijatelj, naš partner in naš zaveznik«. Vladna odločitev, ki jo je podprlo zgolj 18 od 29 članov premierkinega kabineta, je sicer šele prva faza dolgega in zapletenega procesa ratifikacije, ki odpira pot sklicu izrednega vrha voditeljev EU še ta mesec. Če voditelji držav dogovor potrdijo, bo o njem predvidoma v prvi polovici decembra odločal britanski parlament, kjer pa je razmerje sil čedalje bolj nenaklonjeno britanski premierki.
Resne zadržke glede dogovora, ki med drugim predvideva, da bo Združeno kraljestvo v celoti ostalo v de facto carinski uniji z Evropsko unijo, če obe strani v prihodnjih dveh letih ne uspeta skleniti obsežnega trgovinskega dogovora, s katerim bosta preprečili nastanek fizične meje na irskem otoku, so tekom današnjega dne izrazili tako evroskeptični kot proevropski torijci.
Čeprav med njimi obstaja velik ideološki prepad, so oboji vztrajali, da je dogovor slab, saj odločitve glede pomembnih delov britanske trgovinske in carinske politike za nedoločen čas pušča pod nadzorom Bruslja. Njihove kritike so se predvsem osredotočale na poročila o tem, da država iz dogovora ne bo mogla enostransko izstopiti, pri čemer so jih še dodatno razburile izjave, pripisane visokim evropskim diplomatom, da bo ločitveni dogovor EU postavil »v najboljši možen pogajalski položaj« pred napovedanimi pogajanji o prihodnjih odnosih.
Če voditelji držav potrdijo dogovor, bo o njem predvidoma v prvi polovici decembra odločal britanski parlament. FOTO: Jure Eržen
Svojo jezo so na premierko stresli tudi severnoirski demokratični unionisti (DUP). Vodstvo stranke DUP, od katere je odvisna parlamentarna večina premierkine manjšinske vlade, je po izredni seji britanske vlade jasno nakazalo, da bo glasovalo proti dogovoru, saj ta z ustvarjanjem novih trgovinskih ovir med Severno Irsko in ostalimi deli države po njihovem pod vprašaj postavlja celovitost Združenega kraljestva.
Pozivi k glasovanju o nezaupnici
Po poročanju britanskih medijev je razočaranje nad izkupičkom pogajanj tako veliko, da so evroskeptični konservativci začeli aktivno zbirati podpise poslancev za glasovanje o premierkini nezaupnici. Po besedah enega od članov vplivne skupine evroskeptičnih torijcev v britanskem parlamentu je premierki v trenutku »zmotne genialnosti« uspelo združiti državo v prepričanju, da njen dogovor predstavlja »najslabši možen scenarij«. Premierka je bila danes ravno tako opozorjena, da jo bo njena odločitev na koncu stala podpore »mnogih konservativnih poslancev in milijonov volivcev po vsej državi«.
Ločitveni dogovor v štirih poudarkih
Kakšen dogovor so dosegli evropski in britanski pogajalci?
Po dolgih in zapletenih pogajanjih je bil v torek na tehnični ravni dosežen ločitveni dogovor med Združenim kraljestvom in EU. To je osnutek končnega dogovora, ki obsega več kot 400 strani, ureja pa ključne točke britanskega izstopa iz EU, med drugim finančno poravnavo, pravice evropskih državljanov in prehodno obdobje, ki bo sledilo uradnemu izstopu države iz EU marca prihodnje leto. Poseben del dogovora se nanaša na vprašanje irske meje, ki je od začetka leta najbolj oviralo preboj v pogajanjih.
Kaj predvideva rezervna rešitev vprašanja irske meje?
Čeprav natančna vsebina dogovora še ni znana, otoški mediji navajajo, da sta se britanska in evropska stran dogovorili, da bo Združeno kraljestvo v celoti ostalo del de facto carinske unije z EU, če London in Bruselj v prihodnjih dveh letih ne bosta dosegla obsežnega trgovinskega dogovora, s katerim bi preprečila nastanek fizične meje na irskem otoku. Evropski pogajalci so najprej predlagali, da bi v carinski uniji z EU ostala zgolj Severna Irska, a je britanska stran temu nasprotovala z argumentom, da bi to postavilo pod vprašaj celovitost Združenega kraljestva.
Zakaj je rezervna rešitev tako sporna?
Čeprav je Londonu uspelo izpogajati obstanek države v carinski uniji, britanski kritiki dogovora opozarjajo, da se bodo med Severno Irsko in preostalimi deli Združenega kraljestva kljub temu pojavile nove trgovinske ovire. Na podlagi posebnega dogovora bo Severna Irska ostala del evropskega notranjega trga za blago, kar bo pomenilo, da se bo znašla pod drugačnim regulatornim in pravnim režimom kot drugi deli Združenega kraljestva. Pomenljiv je podatek, da se država ne bo mogla enostransko umakniti iz dogovora.
Kdo vse mora potrditi dogovor, preden ta začne veljati?
Proces ratifikacije dogovora je sestavljen iz več faz. Najprej ga mora potrditi britanska vlada, preden lahko o njegovi vsebini odločajo voditelji EU. Najbolj težavna faza ratifikacije bo potrjevanje dogovora v britanskem parlamentu, in sicer zaradi tesne večine, ki jo ima vlada Therese May v spodnjem domu. Brez podpore severnoirskih demokratičnih unionistov in konservativnih poslancev bo dogovor težko potrjen. V tem primeru premierki ostane samo še iskanje podpore pri opoziciji. Zadnja faza bo potrjevanje dogovora v evropskem parlamentu, kjer za zdaj ni pričakovati večjih težav z ratifikacijo.
