Ošpice ogrožajo prebivalstvo Amazonije
Če bi se bolezen razširila, bi to lahko pomenilo katastrofalne posledice za ljudstvo Yanomami.
Odpri galerijo
Pripadnica ljudstva Yanomami FOTO: Reuters
Domorodcem južnoameriškega amazonskega pragozda, natančneje ljudstvu Yanomami ponovno grozi izumrtje. Po večletnem opozarjanju o pretiranem izrabljanju naravnih virov, ki so bistveni za njihovo preživetje, se zdaj spopadajo z novo grožnjo – izbruhom ošpic.
Tamkajšnje organizacije, ki se borijo za pravice domorodnih ljudstev na območju Amazonije, opozarjajo, da je zadnje čase zaradi ošpic zbolelo okoli 50 ljudi, ki prihajajo z oddaljenih območij Brazilije in Venezuele. Točno število zaradi odmaknjenosti ni znano, sumijo pa, da je obolelih še več. Če bi se bolezen razširila, bi to lahko pomenilo katastrofalne posledice za ljudstvo Yanomami, ki šteje samo še okoli 35.000 ljudi. To šele v zadnjih dveh desetletjih prihaja v stik z industrializirano družbo, kar pa pomeni, da imunosti proti boleznim, ki so v sodobni družbi že skoraj izumrle, še niso razvili.
Okužba z ošpicami je domnevno izbruhnila po kontaktu z iskalci zlata in dragih kamnov, ki izvajajo nezakonite izkope rudnin na odmaknjenih območjih amazonskega gozda, še posebno v Roraimi v Braziliji, ki je najbogatejša pokrajina z zlatom v tej južnoameriški državi. Po podatkih brazilskih oblasti je na območju, kjer biva ljudstvo Yanomami, zdaj aktivnih okoli 3000 nezakonitih iskalcev rudnin, iz leta v leto pa se njihovo število hitro povečuje. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja jih je bilo precej več kot 20.000, s seboj pa so prinesli bolezni, kot so malarija, tuberkuloza in številne spolno prenosljive bolezni, ki so povzročile smrt 14 odstotkov populacije domorodcev na območju Roraime.
Stephen Corry, direktor ene izmed tamkajšnjih organizacij Survival, opozarja na nujnost sprejetja kriznih ukrepov, sicer bodo lahko katastrofalne posledice, ki bi ogrozile obstoj domorodne manjšine. Problematičen je tudi podatek, da je 52 odstotkov obolelih starejših od 25 let (88 odstotkov je moških), kar ni skladno s tradicionalnim razumevanjem bolezni, in sicer da naj bi bile glavne tarče otroci. Brazilske in venezuelske oblasti se zdaj trudijo omejiti izbruh ošpic z načrtnim cepljenjem, ki pa je zaradi odmaknjenosti in redkih stikov z domorodnimi prebivalci zelo oteženo.
Tamkajšnje organizacije, ki se borijo za pravice domorodnih ljudstev na območju Amazonije, opozarjajo, da je zadnje čase zaradi ošpic zbolelo okoli 50 ljudi, ki prihajajo z oddaljenih območij Brazilije in Venezuele. Točno število zaradi odmaknjenosti ni znano, sumijo pa, da je obolelih še več. Če bi se bolezen razširila, bi to lahko pomenilo katastrofalne posledice za ljudstvo Yanomami, ki šteje samo še okoli 35.000 ljudi. To šele v zadnjih dveh desetletjih prihaja v stik z industrializirano družbo, kar pa pomeni, da imunosti proti boleznim, ki so v sodobni družbi že skoraj izumrle, še niso razvili.
Iskalci zlata domnevni prenašalci bolezni
Okužba z ošpicami je domnevno izbruhnila po kontaktu z iskalci zlata in dragih kamnov, ki izvajajo nezakonite izkope rudnin na odmaknjenih območjih amazonskega gozda, še posebno v Roraimi v Braziliji, ki je najbogatejša pokrajina z zlatom v tej južnoameriški državi. Po podatkih brazilskih oblasti je na območju, kjer biva ljudstvo Yanomami, zdaj aktivnih okoli 3000 nezakonitih iskalcev rudnin, iz leta v leto pa se njihovo število hitro povečuje. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja jih je bilo precej več kot 20.000, s seboj pa so prinesli bolezni, kot so malarija, tuberkuloza in številne spolno prenosljive bolezni, ki so povzročile smrt 14 odstotkov populacije domorodcev na območju Roraime.
Po večletnem opozarjanju o pretiranem izrabljanju naravnih virov v Amazoniji, ki so bistveni za preživetje domorodcev Yanomami, se ti zdaj spopadajo z novo grožnjo – izbruhom ošpic. FOTO: Bruno Kelly/Reuters
Stephen Corry, direktor ene izmed tamkajšnjih organizacij Survival, opozarja na nujnost sprejetja kriznih ukrepov, sicer bodo lahko katastrofalne posledice, ki bi ogrozile obstoj domorodne manjšine. Problematičen je tudi podatek, da je 52 odstotkov obolelih starejših od 25 let (88 odstotkov je moških), kar ni skladno s tradicionalnim razumevanjem bolezni, in sicer da naj bi bile glavne tarče otroci. Brazilske in venezuelske oblasti se zdaj trudijo omejiti izbruh ošpic z načrtnim cepljenjem, ki pa je zaradi odmaknjenosti in redkih stikov z domorodnimi prebivalci zelo oteženo.
Ošpice spadajo med najnalezljivejše bolezni sodobne družbe, ki v večini primerov prizadenejo otroke, mlajše od petih let. V Evropi so jo z obveznim in rednim cepljenjem v preteklosti že skorajda izkoreninili, zadnje čase pa se zaradi nizke stopnje precepljenosti znova pojavlja.
