Zaradi nalezljive bolezni ovc in koz grozi pomanjkanje fete

V Grčiji so morali usmrtiti več sto tisoč ovc in koz zaradi izbruha nalezljive bolezni, poroča BBC. Množični zakol obolelih živali bo najverjetneje vplival na proizvodnjo in izvoz sira feta.

Pet milijonov evrov za obvezno cepljenje drobnice in goveda

Za mnoge rejce drobnice bo smrt živali usodna, ne le zaradi izgube mesa, temveč tudi zaradi izgube dragocenega mleka, iz katerega izdelujejo feta sir. Veterinarka in rejka drobnice Anastasia Siourtou je za BBC dejala, da je izguba tako finančna kot čustvena, saj je bila navzoča pri zakolu 650 glav okužene drobnice.

»Dva kilometra od nas je še ena kmetija. Tudi oni so zaznali primere ošpic, a so to prikrili,« je dejala Siourtoujeva, ki verjame, da so se njene živali okužile v stiku s tujimi.

Tako imenovane ovčje ali kozje ošpice so nalezljiva bolezen. Prve primere so opazili na severu Grčije avgusta 2024, odtlej pa se je bolezen razširila tudi v druge regije.

Po podatkih grškega ministrstva za hrano in razvoj na podeželju so imeli od sredine novembra kar 1702 primera ošpic. Tudi če na kmetiji bolezen zaznajo le pri eni živali, je treba iz preventivnih razlogov odstraniti celotno čredo. V Grčiji so morali zaradi ošpic zaklati okoli 417.000 glav ovac in koz, to je od štiri do pet odstotkov vse drobnice, poroča BBC.

Giorgos Tasioulis je zaradi nalezljive bolezni izgubil okoli 900 glav drobnice. FOTO: Alexandros Avramidis/Reuters

Okoli 80 odstotkov ovčjega in kozjega mleka v Grčiji namenijo za izdelavo feta sira, ki ima v Evropski uniji zaščiteno označbo porekla. To pomeni, da lahko drugje v EU proizvajajo podoben sir, a ga ne smejo oglaševati kot feta sir. Označbo porekla sicer še naprej spoštujejo tudi v Združenem kraljestvu, čeprav niso več del EU.

Grčija je v preteklem letu izvozila feta sir v vrednosti 785 milijonov evrov – od tega za 520 milijonov v članice EU in za 90 milijonov evrov v Združeno kraljestvo.

Za vsako žival od 132 do 220 evrov nadomestila

Feta sir mora biti narejen iz vsaj 70 odstotkov ovčjega mleka, preostali delež pa je kozje mleko. Manjše mlekarne poročajo, da imajo težave z dobavo ovčjega mleka, kar bi lahko povzročilo pomanjkanje feta sira. Cene tega za zdaj ostajajo nespremenjene, a če ne najdejo rešitve za dobavo mleka, se bo feta sir občutno podražil.

Kmetje, ki so izgubili drobnico, bodo za vsako žival dobili od 132 do 220 evrov državnega nadomestila, odvisno od starosti živali ob zakolu. Rejci pravijo, da plačilo še zdaleč ne zadostuje za pokritje njihovih izgub.

Vlado kritizirajo tudi zaradi počasnega odziva na nalezljivo bolezen ovc in koz. Nacionalni znanstveni komite so namreč ustanovili šele konec oktobra, torej 14 mesecev po izbruhu ošpic. Na območjih, kjer je bolezen izbruhnila, pristojni niso zagotovili karantene, državna veterinarska služba pa ima premalo zaposlenih.

Kmetje želijo, da se čim več drobnice cepi, saj se tako z nalezljivo boleznijo spopadajo tudi v Turčiji in Bolgariji. FOTO: Alexandros Avramidis/Reuters

Medtem so številne kmete aretirali, saj so drobnico nezakonito pripeljali na zdrava območja, okužena trupla pa zakopavali na poljih, ne da bi obvestili pristojne.

Kmetje želijo, da se čim več drobnice cepi, saj se tako z nalezljivo boleznijo spopadajo tudi v Turčiji in Bolgariji. Takšno cepljenje je v Evropski uniji dovoljeno le v izrednih razmerah, zato rejci pritiskajo na vlado, naj evropsko komisijo prosi za cepivo.

Grška vlada pravi, da bi bila ob množičnem cepljenju živali Grčija lahko označena za endemično državo, kar bi lahko omejilo tudi izvoz ovčjega in kozjega mleka, predvsem pa feta sira. Tamkajšnje oblasti prav tako opozarjajo, da na trgu trenutno ni certificiranega cepiva proti ovčjim ošpicam.

Profesor Dimitris Gougoulis s Fakultete za veterinarsko medicino Univerze v Thessalyju je povedal, da obstajajo starejša cepiva, ki so učinkovita v državah, kjer je bolezen endemična, a je ne izkoreninijo. »Okužbe ne preprečujejo v celoti, virus pa se lahko še naprej širi tudi v cepljenih živalih,« je za BBC še dejal profesor.