Oxfam: Količina bogastva v rokah odstotka najbogatejših vse večja

Davos − Poročilo, ki ga je pred začetkom svetovnega gospodarskega foruma v Davosu objavila mednarodna nevladna organizacija, ne vsebuje ničesar novega, vsaj kar se tiče uporabljenih podatkov. Na problem naraščanja neenakosti so v zadnjih letih letih opozorile številne raziskave, toda ključno vprašanje je še vedno, kje so vzroki zanjo.

Pri Oxfamu so prepričani, da poznajo odgovor. V prihodnjih nekaj dneh bodo v švicarskem letovišču, kjer se vsako leto zberejo predstavniki svetovne gospodarske in politične elite, poskušali predstaviti potencialne rešitve problema in spodbuditi voditelje, da naredijo več v smeri zmanjševanja ekonomskih razlik tako med državami kot znotraj posameznih družb.

Stopnja neenakosti v svetu se po navedbah organizacije približuje najvišji ravni v zadnjih desetih letih. V primeru nadaljevanja trenutnega trenda bo delež najbolj premožnih ljudi do prihodnjega leta imel v lasti več kot polovico vsega svetovnega bogastva. Oxfam v poročilu izpostavlja majhno elito bogatašev, v rokah katere se nahaja čedalje večja količina denarja.

»Ti bogati posamezniki so ustvarili in ohranili svoja enormna bogastva z uresničevanjem interesov v nekaterih ključnih ekonomskih sektorjih in prek podjetij, ki za lobiranje in ustvarjanje zakonov, dobro prilagojenih njihovim poslovnim interesom, na leto porabijo na milijone ameriških dolarjev,« so poudarili avtorji poročila, v katerem so bili najbogatejši Zemljani, od ameriškega investitorja Warrena Buffeta do saudskega princa Alvaleeda Bin Talala, izpostavljeni kot eden od poglavitnih faktorjev, ko gre za iskanje vzrokov neenakosti. Premoženje 80 najbogatejših posameznikov na svetu po izračunih Oxfama namreč znaša 1,9 bilijona dolarjev oziroma skoraj toliko, kolikor znaša skupno premoženje najrevnejše polovice prebivalcev planeta.

Način, na katerega so v poročilu predstavljeni podatki o globalnih trendih, utira pot prepričanju, da so revni zaradi bogatenja bogatih bistveno na slabšem, kot bi bili sicer.

Smer razprave

»Ali res želimo živeti v svetu, v katerem delež ljudi poseduje več kot vsi drugi skupaj?« se je v intervjuju za Guardian spraševala izvršna direktorica organizacije Winnie Byanyima. Njeno sporočilo voditeljem in drugim udeležencem svetovnega gospodarskega foruma govori o negativnih posledicah naraščanja neenakosti. »Ta ni le slaba za gospodarsko rast, ampak za vladanje. Opažamo, kako se bogastvo koncentrira v rokah elit, medtem ko navadni ljudje ostajajo brez glasu.«

Organizatorji foruma v Davosu so Byanyimi ponudili mesto enega od šestih predsedujočih letošnjem srečanju, s čimer so nakazali, v kateri smeri želijo voditi razpravo o prihodnosti svetovnega gospodarstva.

Neenakost in z njo povezana vprašanja so se v zadnjih letih znašla v ospredju pozornosti javnosti tudi po zaslugi ekonomista Thomasa Pikettyja in njegove uspešnice Kapital v 21. stoletju, v kateri je z analizo zgodovinskih podatkov iz 20 držav poskušal dokazati, da je naraščanje neenakosti na dolgi rok neizogibno, v primeru ko gospodarska rast ne dosega rasti donosov iz naslova kapitala. Nekatere od rešitev, ki jih zagovarja francoski ekonomist, zlasti tiste, povezane z radikalnimi reformami davčnih sistemov, so se znašle tudi v Oxfamovem poročilu. Organizacija tako poleg ukrepov, kakršen je znaten dvig minimalnih plač, zagovarja uvedbo progresivnih davčnih politik, s katerimi bi države večino denarja zbirale z obdavčenjem premoženja in kapitala, ne pa dela in potrošnje.

Kaj pa revščina?

Oxfam je v razpravi o neenakosti doslej sodeloval zgolj posredno, saj problem nima nikakršne bistvene povezave z osnovnim poslanstvom organizacije, iskanjem rešitev za zmanjšanje absolutne revščine v svetu. Medtem ko je neenakost naraščala, se je stopnja revščine v razvijajočih se državah v zadnjih letih še naprej zmanjševala, kažejo podatki OZN. Če se bo trenutni trend nadaljeval, strokovnjaki pričakujejo, da bi bila lahko revščina izkoreninjena v 20 letih.