Ožgani trajekt ponoči prepeljali v Italijo

Brindisi − Ožgani trajekt Norman Atlantic, na katerem so v nedeljo zjutraj izbruhnili plameni, povzročili kaos in paniko ter spodbudili dramatično reševalno operacijo, so ponoči prek razburkanega morja z vlačilci prepeljali do italijanskega pristanišča Brindisi. Potem, ko ga bodo zasidrali, se bodo nanj po pričakovanjih vkrcali gasilci in preiskovalci, ki bodo preiskali, ali je na trajektu morda še kakšna žrtev, pa tudi, kaj je botrovalo tragediji, v kateri je po zadnjih informacijah umrlo najmanj enajst ljudi.

Glede podatkov o točnem številu potnikov, evakuiranih in morebitnih pogrešanih še naprej vlada velika zmeda, številke pa se močno razlikujejo. Po zadnjih informacijah so z gorečega trajekta med 36-urno reševalno operacijo evakuirali 477 potnikov in članov posadke, a več deset ljudi morda še pogrešajo, med drugim po podatkih italijanskih oblasti najverjetneje tudi migrante, ki niso bili vpisani na seznamu potnikov. Grška obalna straža je včeraj sicer sporočila, da še vedno pogrešajo 18 ljudi, barijski tožilec Giuseppe Volpe, ki je že pred dnevi odprl preiskavo nesreče, pa je dejal, da je ta številka morda bistveno višja − 98.

Kot smo že poročali, je trajekt Norman Atlantic v nedeljo ob pol peti uri zjutraj po srednjeevropskem času zapustil pristanišče v Patrasu in se namenil proti italijanskemu pristanišču Ancona, ko je nekaj deset kilometrov od obale grškega otoka Krf v podpalubju, domnevno v predelu, kjer je bilo parkiranih približno 200 vozil, zagorelo. Ogenj se je po navedbah prič hitro razširil, potniki pa so pred plameni pobegnili na najvišje palube, kjer sta jih bičala dež in veter, pa tudi voda s katero so ladje, ki so jim pohitele na pomoč, gasile ognjene zublje.

Potem ko so prve reševalne poskuse z rešilnimi čolni onemogočila veter in visoki valovi, so začeli potnike odvažati s helikopterji. Reševalna akcija je potekala vso noč in se v ponedeljek zgodaj popoldne zaključila. Kot zadnji je goreči trajekt v skladu s tradicijo zapustil njegov kapitan Argilio Giacomazzi. Admiral italijanske mornarice Giuseppe De Giorgi je pozdravil njegovo ravnanje in dejal, da je ravnal dostojanstveno. Po drugi strani pa ne za kapitana ne za druge člane njegove posadke niti ene pohvalne besede niso našli potniki. Kot pravijo, se požarni alarmi niso oglasi še dolgo potem, ko jih je pred grozečo nevarnostjo posvaril gost dim in so drug drugega zbudili iz sna ter se zatekli na palubo. Tudi tam so ostali prepuščeni sami sebi in jim nihče ni naročil, kako naj ravnajo. V kaosu in paniki je načelo »najprej ženske in otroci« splavalo po vodi, potniki pa so drug čez drugega poskušali priti na varno v rešilne čolne ali helikopterje. Kljub temu so reševalci s trajekta rešili 477 ljudi.

Po zaključku reševalne operacije so v zraku ostali grški in italijanski helikopterji, prečesavali vode okoli trajekta in iskali ljudi, ki bi bili glede na sicer nezanesljiv seznam potnikov še lahko pogrešani. Ob trajektu so ostali tudi vlačilci in ga pripravili za odvoz, kar pa je botrovalo novi nesreči. Med odvozom trajekta sta namreč umrla albanska mornarja, ki sta bila na krovu vlačilca, ko se je strgala jeklenica, s katero je bil pripet, in ju hudo poškodovala. En moški je umrl nemudoma, drugi pa malo pozneje, kljub pomoči, ki so mu jo nudili reševalci.