
Naročite se
|Prijavite se
V varnostnem svetu OZN bodo danes za zaprtimi vrati prvič preverili, kdo od sedmih kandidatov ima največ možnosti, da bi konec leta na čelu svetovne organizacije zamenjal Portugalca Antónia Guterresa.

Imena, med katerimi so tudi nekdanji predsedniki in predsednice, prihajajo iz Argentine, Čila, Kostarike, Ekvadorja, Gvajane, Senegala in Ugande, favorit uradno za zdaj ni nihče. Običajno je potrebnih več krogov glasovanj, da najdejo kandidata, ki dobi najmanj devet glasov podpore od 15 članic, podpreti ga mora seveda tudi vseh pet stalnih članic, izvoli pa ga generalna skupščina.
Med sedmerico kandidatov so trije izkušeni politiki in štiri političarke, in če bi se kateri od slednjih uspelo povzpeti na položaj, bi se v zgodovino vpisala kot prva generalna sekretarka OZN. Ta danes združuje 193 držav, verjetno pa njeno poslanstvo od ustanovitve oktobra 1945 še nikoli ni bilo tako omajano.

Med tistimi, ki se potegujejo za najvišjo pozicijo in imajo bogate mednarodne izkušnje, je 65-letni Argentinec Rafael Grossi, zadnjih šest let generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko varnost (IAEA). Bil je ključni človek v pogajanjih z Iranom za obnovitev jedrskega sporazuma, pri čemer kritiki menijo, da je Teheranu preveč popustil. Največji uspeh očeta osmih otrok je ta, da mu je uspelo v ukrajinsko jedrsko elektrarno Zaporožje, ki so jo okupirali Rusi, poslati ekipo IAEA. Mnogi mu pripisujejo največ možnosti, saj si je več let prizadeval za naklonjenost petih stalnih članic varnostnega sveta, njihova podpora pa je ključna za izvolitev.
Da ves čas verjame v moč OZN, pravi 70-letna kandidatka Rebeca Grynspan, nekdanja podpredsednica Kostarike, ki se že vse življenje bori za enakost spolov in prisega na mir. Če bo izvoljena, pravi, ne želi posebne obravnave, ampak le enakopravnost.

Kandidira tudi nekdanja dvakratna čilska predsednica, 74-letna Michelle Bachelet. Izkušenj ji ne manjka, saj je bila tudi visoka komisarka ZN za človekove pravice, ki je med letoma 2010 in 2013 opravljala tudi funkcijo izvršne direktorice agencije ZN za pravice žensk (UN Women). Ameriškim konservativcem gredo v nos predvsem njena stališča o pravici do abortusa, in ameriški predstavnik pri ZN Mike Waltz je spodkopal njeno kandidaturo, ko je javno podvomil o njeni primernosti za položaj.

Enainšestdesetletna Ekvadorka María Fernanda Espinosa je bila ministrica za zunanje zadeve in ministrica za obrambo v vladi nekdanjega predsednika Rafaela Corree, ZN in nevladnim organizacijam pa je svetovala na področjih biotske raznovrstnosti, podnebnih sprememb ter politik, povezanih z domorodnimi ljudstvi. Kot nekdanja predsednica generalne skupščine OZN sistem dobro pozna in pravi, da mora organizacija znova najti pogum za določanje prednostnih nalog, disciplino za njihovo uresničevanje in politično samozavest za ukrepanje.

Najmlajša kandidatka je nekdanja gvajanska zunanja ministrica, 52-letna Carolyn Rodrigues-Birkett, ki od leta 2020 opravlja funkcijo stalne predstavnice Gvajane pri ZN. Pred tem je postala prva ženska in pripadnica staroselskega prebivalstva na najvišjem položaju, ko je bila imenovana za zunanjo ministrico. Zasedala je visoke položaje v Organizaciji ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO). Če bo izvoljena, bo postala ne le prva ženska, ampak tudi prva predstavnica karibske države na čelu Združenih narodov.

Za položaj se poteguje tudi 64-letni senegalski geolog Macky Sall, ki je bil do leta 2024 kar 12 let predsednik države. V njegovem načrtu je predvsem podpreti države v razvoju, obremenjene z dolgovi, in prenoviti varnostni svet, saj si te države prizadevajo za stalne sedeže v najvplivnejšem organu ZN. Če bi bil izbran, bi postal tretji generalni sekretar iz Afrike, za Butrosom Butros-Galijem in Kofijem Ananom, čigar pomočnik za politične zadeve je bil poznejši slovenski predsednik Danilo Türk.

Zadnji je v tekmo vstopil nekdanji ugandski diplomat Olara Otunu, ki je s 75 leti tudi najstarejši od sedmerice. Izkušnje si je pridobil tudi kot nekdanji podsekretar ZN, v svoji viziji pa je poudaril potrebo po nadaljevanju institucionalnih reform in napovedal, da bo dal prednost prizadevanjem za končanje večjih mednarodnih konfliktov. Zavezal se je tudi k ustanovitvi organa za nadzor dela ZN na področju umetne inteligence ter poudaril potrebo po ukrepanju proti podnebnim spremembam, ki ne bi zaviralo gospodarskega razvoja. Še zanimivost: v njegovem življenjepisu piše, da je leta 1981, ko je predsedoval varnostnemu svetu, prav on uvedel sistem poskusnih glasovanj za izbiro novega generalnega sekretarja.
Glasovanje, ki ga opravijo predstavniki 15 držav, članic varnostnega sveta, je tajno in nezavezujoče. Izrekali se bodo o tem, ali konkretnega kandidata podpirajo ali ne, oziroma morda o njem niti nimajo mnenja. Vse, kar se bo dogajalo na seji, mora ostati tajno. V začetnih krogih glasovanj se oddajo enake glasovnice, kar diplomatom omogoča, da vidijo splošno raven podpore in nasprotovanja, ne da bi razkrili, ali so negativni glasovi prišli iz ene od petih stalnih članic sveta z vetom - Kitajske, Francije, Rusije, Združenega kraljestva in Združenih držav.
Na kasnejši stopnji glasovanja imajo lističih stalnih članic drugačno barvo od izvoljenih članic, in s tem se razkrije, ali kandidatu nasprotujejo katera od vplivnih držav s pravico veta. Varnostni svet na koncu za zaprtimi vrati sprejme resolucijo, ki 193-članski generalni skupščini ZN priporoča imenovanje novega generalnega sekretarja.
Komentarji